Univerza v Mariboru se v času številnih izzivov, a tudi priložnosti, nahaja na pomembni prelomnici.
Pred prihajajočimi rektorskimi volitvami nam je na nekaj vprašanj odgovoril Dean Korošak, redni profesor in vodja katedre za aplikativno fiziko na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
V ospredje svojega programa postavlja podporo študentom, dostopnejše podporne storitve, več praktičnega usposabljanja ter nadaljnji razvoj univerze kot odprte in povezane skupnosti.
V pogovoru nam je predstavil razloge za kandidaturo, odzive študentov ter ključne poudarke svojega programa.
Bi nam lahko uvodoma razkrili, zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Univerza v Mariboru vstopa v eno najpomembnejših obdobij po svoji ustanovitvi. V mandatu 2026–2030 se začnejo pogajanja o dveh šestletnih pogodbah z ministrstvom: leta 2028 za raziskovalno in leto kasneje za študijsko dejavnost. Hkrati bomo izvajali največji investicijski cikel v naši zgodovini in se odločali, kakšna univerza želimo biti leta 2030.
Kandidiram, ker imam izkušnje, da te procese pripeljemo do konca. V iztekajočem se mandatu sem kot prorektor sodeloval pri vstopu v sistem stabilnega financiranja, podvojitvi prijav na razpise Evropskega raziskovalnega sveta, odprtju univerze načelom odprte znanosti in zagotovitvi več kot pol milijarde evrov za največji investicijski cikel v zgodovini univerze.
Univerzi v Mariboru bom zagotovil nadaljevanje poti, ki smo jo skupaj že začrtali. Univerza potrebuje skupnost, ki zna nastopiti kot institucija, z vodenjem, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in jasno opredeljeni odgovornosti. Graditi želim na trdnih temeljih. Ambiciozno, a realno.
Ste od napovedi kandidature in potrditve slednje prejeli odzive s strani študentov in kakšni so bili ti odzivi?
Odzivi študentk in študentov so izjemno spodbudni. Prvo predstavitev kandidature sem imel prav na seji Študentskega sveta Univerze v Mariboru, kjer so predstavnice in predstavniki postavili vsebinsko zahtevna vprašanja in podali konkretne predloge. Razprava je potrdila moje prepričanje, da je smer, ki sem jo začrtal v programu, prava: nadaljevanje in gradnja z odprtostjo za soustvarjanje, študent kot izhodišče vsake odločitve in krepitev študentske skupnosti in študentskih svetov kot enakovrednih sogovornikov in partnerjev. Številne neformalne pozitivne odzive prejemam tudi od študentov različnih članic. To je glas, na katerem želim graditi.
Bi nam lahko predstavili vaš program, a se pri tem osredotočili na spremembe in izboljšave za študente?
Univerza obstaja zaradi študentov in zanje; to ni geslo, to je merilo vsake odločitve. Ko bomo odločali o študijskih programih, tutorstvu, mobilnosti, izbirnosti ali infrastrukturi, se bomo vsakič vprašali: ali študent zaradi tega lažje uspe, lažje najde svojo pot, lažje vstopi v raziskovanje, ustvarjanje in delo.
Najpomembnejše spremembe za študente so naslednje. V ospredje postavljam celovito podporno okolje: premišljeno povezovanje obstoječih služb (kariernega svetovanja, psihološke podpore, svetovanja za študente, informacijskih storitev) v platformo, ki je za študenta pregledna in odzivna. Utrjevali bomo tutorski sistem kot ključni mehanizem zgodnjega prepoznavanja študijskih težav in preprečevanja osipa. Sistemsko bomo uredili izbirnost, da bo študijska pot prožnejša in bolj prilagodljiva individualnim interesom. Krepili bomo praktično usposabljanje in študentske projekte v sodelovanju z delovnim okoljem.
Posebno pozornost namenjam zgodnjemu vključevanju študentov v raziskovalno in umetniško delo prek mehanizmov, kot so ŠI:UM, IŠRI:UM in projektno usmerjeno študentsko delo, ter razširjanju podpore za ustanavljanje študentskih zagonskih podjetij. Cilj je, da univerza zagotovi študentom vrhunsko izobrazbo in ustvarja nove priložnosti.
Razvijali bomo kritično digitalno pismenost: ne le sposobnost uporabe digitalnih orodij, temveč refleksijo in etično presojo tehnologij ter vsebin, ki jih ustvarja umetna inteligenca. V času, ko algoritmična avtoriteta vse bolj oblikuje dostop do vednosti, mora univerza ostati prostor, ki razvija sposobnost kritičnega presojanja virov in zanesljivosti znanja.
Omenjate, da bo v ospredju nadgradnja podpornega okolja za študente. Bi vas lahko prosili za dodatno razlago oziroma predstavitev tega cilja?
Celovito podporno okolje za študente razumem kot razsežnost vsakega dela univerzitetnega poslanstva, ne kot ločeno postavko.
Konkretne zaveze so:
- stabilna sredstva za delovanje študentskih predstavnikov in študentskih svetov, prilagojena realnim potrebam, z usklajevanjem financiranja z inflacijo in dejanskimi stroški dela ter večjo fleksibilnostjo pri porabi;
- primerljiva obštudijska dejavnost in dostop do vsebin za vse študentke in študente, tudi na članicah izven Maribora; univerzitetna identiteta mora biti živeta izkušnja vsakega študenta, ne zgolj deklaracija;
- nadgradnja izobraževanj za študentske predstavnike v smeri opolnomočenja za učinkovito soustvarjanje in soupravljanje;
- iskanje inovativnih pristopov za večjo vključenost v predstavniška telesa, zlasti na članicah, kjer je to izziv;
- sistemske spodbude za vključevanje študentov v raziskovalno in umetniško delo že v zgodnjih fazah študija;
- nadaljnji razvoj Univerzitetne športne lige za prvaka Univerze v Mariboru in modernizacija Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja; v sodelovanju z Mestno občino Maribor bomo razvijali model souporabe športne infrastrukture za študente, zaposlene in širšo skupnost.
Hkrati bom zmanjševal administrativne ovire pri organizaciji študentskih projektov in iskal načine, da prepoznamo in nagradimo aktivne študentke in študente, ki s svojim angažmajem prispevajo h kakovosti univerzitetnega življenja.
Izpostavljate, da bodo študenti ob vaši izvolitvi v središču razmišljanja univerze. Bi lahko ob tem ponudili pogled na trenutno stanje in katere bi bile ključne izboljšave v tem segmentu?
Univerza v Mariboru je edina javna univerza v Sloveniji, ki sistemsko zagotavlja sredstva za delovanje študentskih svetov. Imamo prodekane za študentska vprašanja in prorektorico za študentska vprašanja, študentke in študenti pa so vključeni v vse organe univerze, kjer sodelujejo, soodločajo in soustvarjajo. Vpisni rezultati zadnjih let kažejo, da nas študenti prepoznavajo kot kakovostno ustanovo; to je kapital, na katerem želim graditi.
Pred nami je več konkretnih nadgradenj. Prva je vzpostavitev enotnega podpornega okolja za študente, ki bo premišljeno povezalo obstoječe službe. Druga je sistemska ureditev tutorstva, ki ne sme ostajati na ravni dobre volje posameznikov, temveč mora biti institucionalno priznano. Tretja je sistemska ureditev izbirnosti za prožnejše študijske poti. Četrta je krepitev praktičnega usposabljanja in povezav z delovnim okoljem.
Posebej se zavzemam za to, da bo univerzitetna izkušnja primerljiva za vse študentke in študente, ne glede na članico študija. Univerza v Mariboru je ena institucija; študent v Krškem, Celju, Brežicah, Kranju ali Ljubljani mora imeti enak dostop do obštudijskih dejavnosti, mednarodne mobilnosti, raziskovalnih priložnosti in podpornega okolja kot študent v Mariboru.
Študentska perspektiva ne sme biti le slišana, temveč dejansko upoštevana pri oblikovanju politik.
Zastopanost študentov v najvišjih organih univerze bom ohranil in krepil; študentske ankete bomo skupaj s študentskimi sveti razvijali tako, da bodo postale prepričljivo orodje izboljševanja študijskega procesa.
Kaj bi za konec sporočili pred volitvami?
Univerza ne potrebuje rešitelja. Potrebuje skupnost, ki zna nastopiti kot institucija: z znanjem, argumenti, rezultati, zaupanjem in odgovornostjo. To je moj program. Ambiciozno, a realno.
