Letos poleti se namesto na morje odpravi na kopanje do katerega izmed prelepih avstrijskih jezer. Ta zadovoljijo tako ljubitelje gora, kot tiste, ki si poletnega dopusta brez kopanja ne predstavljajo. Alpska pokrajina, nekoliko prijetnejše temperature in kristalno čista voda so tisto, zaradi česar so avstrijska jezera še posebej poleti odličen cilj. Preberi si, v katerih avstrijskih jezerih se lahko ohladiš to poletje.
Belo jezero
Belo jezero (Weissensee) v osupljivi gorski pokrajini je kar 2000 ur letno obsijano s soncem. Za Slovence je cilj še posebej privlačen, saj se nahaja na južni strani Alp, na Koroškem. Celotno jezero spominja na fjord z zelo čisto, smaragdno vodo. V okolici je veliko lepih pohodniških in kolesarskih poti, jezero pa je primerno tudi za vodne športe, na primer surfanje, supanje in ribolov.
Med Linzem in Salzburgom leži največje jezero, ki se v celoti nahaja v Avstriji. Tu te čaka posebno, sproščeno vzdušje. Pri obisku jezera se sprehodi čez »Male Benetke« – območje, polno vil v mediteranskem slogu. Ob vasi Litzlberg je tudi majhen otoški grad, ki ga je poleti pogosto obiskoval avstrijski slikar Gustav Klimt. Ideja: izposodi si kajak s steklenim dnom in uživaj v pogledu na kristalno čisto vodo.
Jezero so pred več kot 20.000 leti oblikovali ledeniki, danes pa obiskovalce pozdravlja s smaragdno zeleno gladino in kristalno čisto vodo. Jezero, ki ga pogosto imenujejo kar »Tirolski ocean«, obdajajao slikovite gore in bohotni zeleni travniki. Ponuja neskončno možnosti za vodne športe, od plavanja, surfanja, jadranja, veslanja, do potapljanja. Nasvet: če boš dopust preživel ob jezeru Achensee, se lahko odpraviš še na dnevni izlet v Innsbruck, ki je od jezera oddaljen le 45 minut vožnje z avtom.
To jezero je nekoliko posebno: čeprav povprečna globina znaša le en meter, je po površini uvrščeno med največja vodna območja v Avstriji. Gre namreč za stepsko jezero in za tamkajšnjo pokrajino so značilni predvsem travniki. Jezero je pravi raj za ptice in posledično za vse opazovalce ptic, ki lahko pričakujejo ogromno pestrost vrst. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji vina, ki lahko okusijo katero izmed različnih lokalnih klasik. Jezero na avstrijsko-madžarski meji se imenuje tudi »dunajsko morje« in je vredno obiska – v kombinaciji z mestom (Dunaj) ali kot samostojen izlet.
Jezero obdajajo gozdovi, travniki in gore, ob obali pa ležijo še slikovite vasice, kot so St. Gilgen, St. Wolfgang in Strobl. Stara žičnica te popelje na goro Zwölferhorn, ki velja za eno najlepših razglednih točk v regiji.
Največje jezero na Koroškem je še posebej primerno za plavanje, saj gre za enega najtoplejših jezer v Alpah s temperaturami vode do 28 stopinj Celzija. Nahaja se v neposredni bližini Celovca, torej nedaleč stran od slovenske meje. Čez dan se lahko odpaviš na pohod, saj okrog celotnega jezera vodi 55-kilometrska pešpot. Zvečer pa lahko uživaš v katerem izmed lokalov na plaži ali pa si privoščiš večerjo v eni izmed izvrstnih restavracij ob obali. Ker poleti ni lepšega, kot opazovati sončni zahod ob srkanju koktajla (z dobro družbo, seveda) …
Jugozahodno od jezera Attersee te čaka še en biser, posebej priljubljen med surferji in ljubitelji jadranja. Močan veter je tu namreč precej pogost, a na srečo je voda dovolj topla, da je kopanje prijetno. Pričakuješ namreč lahko temperature do 27 stopinj Celzija. V bližini jezera te čaka preko 150 kilometrov pohodniških poti, nekatere med njimi so tudi precej zahtevne. Jezero je tudi odlično izhodišče za cestno ali gorsko kolesarjenje. Športne in vodne aktivnosti lahko kombiniraš še z ogledom mesta in lokalnih znamenitosti, ki so predstavljene v posnetku.
Tretje največje srednjeevropsko jezero si delijo Avstrija, Nemčija in Švica. Ponuja neskončno možnosti za uživanje in zabavo v in ob vodi: plavanje, surfanje, supanje, jadranje, izleti s čolnom, kolesaske ture in žar piknik ob sončnem zahodu. Pogosto lahko opazuješ tudi jadralske regate. Neposredno ob jezeru se nahaja tudi avstrijsko mesto Bregenz, ki je idealno za dnevni izlet.
Ta teden prinaša kar nekaj dobrih novic. Mlaj v Raku 25. je najslajši v letu. Mlaji so namenjeni obnovi in postavljanju namenov, ta pa je prežet z vibracijami Jupitra v Raku.
Ta teden se praktično naravnan Mars v Devici povezuje s Soncem in Jupitrom, kar spodbuja akcijske načrte. Nato se 26. komunikacijski planet Merkur prebije v ognjenega Leva. Pod tem vplivom so besede neposredne, jedrnate in pritegnejo pozornost vse do 2. septembra.
1Oven (21. marec – 19. april)
Mlada luna v Raku 25. pomeni pomemben mejnik v tvojem domačem življenju. Ta sprememba je nekaj pustolovskega in ne glede na to ali se seliš ali odpravljaš na prve večje počitnice, te močno privlači, da se oddaljiš od svojih običajnih krajev in rutin. Ta selitev je polna veselja in navdušenja, a hkrati je treba obvladati veliko podrobnosti.
Mantra tega tedna: “Leti.”
2Bik (20. april – 20. maj)
Ta teden prinaša zelo potreben premor v tvoji rutini. Zaradi konfliktov in nejasnosti urnika na delovnem mestu, imaš manj časa s prijatelji in družino. Toda zdaj, je tvoj čas spet v tvojih rokah. Ta teden prinaša tudi več akcije v tvojem romantičnem življenju, saj se boš končno povezal z osebo iz preteklosti.
Mantra tega tedna: “Svoboda.”
3Dvojčka (21. maj – 20. junij)
Sredi tedna te bo pričakala naložba, ki bo izboljšala tvoje rutine, odnose in cilje. Ne glede na to, ali se seliš v bolj prostorno stanovanja, se upokojuješ ali pa se lotevaš stranskega posla, je tvoj bivalni prostor v kaosu, a tvoj bančni račun je poln. Preostanek poletja bo namenjen čiščenju svojega prostora in privajanju na nove rutine, da boš do septembra že ustaljen in uspešen.
Mantra tega tedna: “Premik.”
4Rak (21. junij – 22. julij)
Mlada luna v Raku pomeni pomembno izboljšavo za tvoje vsakodnevno delo in zdravje. Ne gre nujno za nekaj velikega in pomembnega, ampak nekaj s čimer se boriš že dolgo, je končno rešeno. Počutiš se bolj pod kontrolo kot že dolgo časa. Prilagajanje urnika in rutine je moteče, a vredno vsake koristi.
Mantra tega tedna: “Olajšanje.”
5Lev (23. julij-22. avgust)
Že dolgo časa iščeš “manjkajoči košček”, ki bi vsemi dal smisel. Resnica pa je, da te prav to, da se tako trudiš poiskati ta “košček”, drži v rutini in zavira tvoj napredek. Tvoje življenje ne rabi biti popolno, da bi bilo izpolnjujoče. Čas je, da se ozreš naokoli in si pozoren na to, kar je že dovolj dobro.
Mantra tega tedna: “Dovolj.”
6Devica (23. avgust – 23. september)
Mlada luna 25. prinaša močno priložnost za negovanje tvoje skupnosti. Ne gre le za gradnjo prijateljstev, temveč tudi za izboljšanje domačih odnosov. Obstaja tanka meja med prevzemanjem vodstva in kopičenjem odgovornosti. Ključ do tega, da ne izgoriš, je, da se odpoveš tistemu, česar ne moreš nadzorovati, in to prepustiš nekomu drugemu. Trajalo bo nekaj časa, vendar je to popoln trenutek, da se nasloniš na druge in odpraviš vse navade, s katerimi se sabotiraš.
Mantra tega tedna: “Ozdravi.”
7Tehtnica (23. september – 21. oktober)
Ta teden prinaša pomemben mejnik v karieri, ki bo okrepil tvojo javno podobo. Dosegel si svoje cilje in obvladal svoj dnevnik urnik, kar je vodilo do občutka izpolnjenosti. Medtem ko sledijo praznovanja, te vzhajajoča zveza ali zasebni projekt zamoti in odvrne tvojo pozornost od uspeha. Ključno je, da si pozoren in resnično doživiš in občutiš ta dosežek.
Mantra tega tedna: “Lahkotno.”
8Škorpijon (22. oktober – 21. november)
Mlada luna tega tedna prinaša velik občutek dosežka, zlasti na področju potovanj, izobraževanja ali duhovnosti. To je redka priložnost, da se postaviš v središče pozornosti in deliš svoje znanje z občinstvom ljubečih prijateljev in skupnosti. Imel si nekaj dvomov o tem, ali je to, kar počneš, vredno denarja in ali je resnično v skladu s tvojimi željami, vendar ti ta dogodek prinaša zagon samozavesti, ki jo potrebuješ, da nadaljuješ.
Mantra tega tedna: “Vzpon.”
9Strelec (22. november – 21. december)
Mlada luna ta teden označuje začetek sodelovanja, ki bo zahtevalo finančne in čustvene naložbe. Morda ustanavljaš podjetje, razmišljaš o zdravljenju neplodnosti ali pa kupuješ nov računalnik. Večji kot je cilj, bolj se zdi kot premikajoča in oddaljena tarča, toda prvi korak k jasnosti se zgodi da teden.
Mantra tega tedna: “Rast.”
10Kozorog (22. december – 19. januar)
Ta teden prinaša pomemben mejnik v tvojih odnosih. ki bi okrepil tvoj uspeh skozi partnerstvo. Premagati si moral precejšnje strahove in logistični kaos, da si bil prepričan, da bo ta odnos trajal. Zdaj, ko so te skrbi stvar preteklosti, se sprašuješ, kaj boš počel z vsem tem prostim časom. Vlaganje energije v načrtovanje potovanja ali učenje nečesa novega je veliko boljša uporaba tvoje genialnosti.
Mantra tega tedna: “Povezava.”
11Vodnar (20. januar – 18. februar)
Mlada luna v Raku pomeni pozitiven nov začetek za tvoje delo in zdravje. Odnosi (tako z ljubimci kot sodelavci) so bili zate od jeseni vir precejšnjega stresa. a sprememba tega tedna te osvobodi reševanja težav vseh drugih. Ključ do nenehnega zadovoljstva je ohranjanje meja in uporaba besede “ne”, ko si na meji izgorelosti.
Mantra tega tedna: “Celota.”
12Ribi (19. februar – 20. marec)
Ta teden prinaša pomemben ustvarjalni ali romantični mejnik. V tvojem koraku je splošna energija, ki izboljšuje tvojo podobo in dnevne rutine ter premika meje tvojih kariernih ciljev. Skušnjava je, da se vržeš v vrtinec romance in prezreš svoje osebne želje. Toda zdaj bolj kot kdaj koli prej je v redu biti sebičen.
Eden izmed slavnih pregovorov pravi, da si včasih na plečih pričakovanj ustvarjamo lastna razočaranja. Spet drugi pa pravi, da pričakovanj ni, le hvaležnost. Da se bosta po klavrnem nadaljevanju k franšizi vrnila Danny Boyle in Alex Garland, je bila novica, ki že sama po sebi ustvarja pričakovanja. In ta so nevarna reč.
Spomnimo na uspešnost filma 28 dni pozneje, ki je postal kulten in senzacionalen zaradi svoje obče relevantnosti. Potem pa se spomnimo na nadaljevanje 28 tednov pozneje, ki je predstavilo eno najbolj ikoničnih uvodnih sekvenc, nato pa strmoglavilo v holivudsko povprečnost tistega časa. Prav zaradi neuspeha nadaljevanja je vsako leto udarila novica, da se prej omenjeni dvojec vrača k filmu, ki je postal sinonim za epidemično dogajanje v začetku stoletja. Kdo drug, če ne onadva, lahko prinese enega boljših filmov leta?
28 let pozneje se spomni predhodnikov
Spomin na izvirnik in nadaljevanje je izrazit že v uvodnem tekstu, ki na prvi pogled izreže ‘tedne’ iz tako imenovane mitologije teh filmov. Kontinentalna Evropa se je ubranila virusa, ki je sicer v zaključku drugega filma dosegel središče Pariza – prizor okuženih, ki tečejo proti Eifflovemu stolpu. Da lahko uvodna sekvenca naznani tempo, je jasno že veke vekomaj. Da starševske figure mlajše postavljajo pred zabavo, da bi jih odvrnili od resničnega dogajanja, je dejstvo.
Jimmy je med otroki, ki gledajo Telebajske, medtem ko jih skušajo starejši zavarovati pred prihodom okuženih. Ko mu uspe med pokolom pobegniti v bližnjo cerkev, kjer najde svojega očeta, vikarja, pri molitvi. V roke mu poda križ, nato pa se prepusti navalu množice okuženih, ki jih okliče za svoje otroke in prinašalce odrešitve.
28 let pozneje. Britansko otočje je pod strogo karanteno, morebitni preživeli pa prepuščeni samim sebi. Virus je mutiral, okuženi so drugačni. Na Svetem otoku oz. Lindisfarnu, sicer Angliji zgodovinsko izredno pomembni lokaciji, se dvanajstletni Spike (Alfie Williams) z očetom Jamiem (Aaron Taylor-Johnson) pripravlja na zajtrk pred pomembnim dnem. To bo prvi trenutek, ko bo zapustil otok, ki se z celinsko Anglijo poveže zgolj ob oseki, in dokazal, da je pripravljen na odraslost. Pred odhodom objame svojo bolno mamo (Jodie Comer) in ob zvokih Kiplingove pesmi Boots se odpravita na celino.
Že v uvodnih prizorih Boyle in Garland nakažeta, kaj želita povedati s prizori. Za razliko od prvega filma je tu simbolika precej na nos, dokaj očitna, saj si za sporočanje pomena post-apokaliptične Anglije, ki se je vrnila v staroveške načine, izposodita prizore iz Olivierovega Henrika V. Film, ki je ob koncu druge svetovne vojne, sicer temelji na Shakespearovi igri in prikazuje Bitko pri Azincourtu, posvečen pa je britanskim enotam, ki skušajo povrniti sloves zgodovinsko močne Britanije. Soočanje s padcem imperija, simbolika Brexita, devica Marija, sveti duh in latinščina kot mrtvi jezik. Kaj ima z vsem opraviti Robin Hood in kako pomembno je poznati medijsko osebnost Jimmy Saville, da bi razumeli film? Če bi imeli možnost, bi bili v apokalipsi raje Telebajsek ali Power Ranger?
Garland je zvest svoji materi Angliji, prav tako Boyle. Ikonografijo preteklosti države pokažeta s keltskimi križi, portreti kraljice Elizabete II., lokostrelstvom, Hadrijanovim zidom in celo samo lokacijo zgodbe, ki je v zgodovini še tako pomembna. Vikinška okupacija, religijske figure Lindisfarna in regije ter končna vrnitev dežele ljudstvu.
Zasanjanost okužene dežele
Boyle in direktor fotografije Anthony Dod Mantle, ki sta sodelovala pri 28 dni pozneje, sta moč digitalnih kamer prenesla v iPhone 15 Pro in najmanj tu poskrbela za nekaj, o čemer se bo govorila v naslednjih dneh.
Prizori vseskozi delujejo na robu sanj, megleno in vrskavajoče. Bolj spominjajo na akcijski prizor iz drugega dela kot umirjenost prvega, pri obeh pa se zdi, da se igrata z zmogljivostjo kamer in lastne domišljije. Z vzpostavljanjem sveta in dejstvom, da gre za prvega od treh filmov v novi trilogiji, je več kot jasno, da svet še ni razčlenjen in razložen do mere, kot ga poznajo ustvarjalci. Vsaj ne v tem delu.
Boyle zna ustvariti atmosfero in lahko tudi največjo pomanjkljivost Garlandovih scenarijev prekrije s svojimi odločitvami in igro tistih pred kamero. Pri tem sta mu v pomoč glasba in zvok, kjer se zvočni efekti vseskozi adrenalinsko prerivajo v ospredje pri liku matere, ki ima hude glavobole. Se tu nakazuje, da se v ospredje preriva ‘jeza’ z virusom ali kaj globljega? Ne glede na to, Boyle ponovno prinese človeškost v film o okuženih.
Zgodba o odraščanju, iskanju prostora pod Soncem
Ko Spike ubije svojega prvega okuženega, bi moral biti to njegov vstop v odraslost in končen sprejem s strani očeta. Vsaj delno je nakazano tudi njegovo sočutje do okuženih, ki niso le to, temveč del narave. Živijo svoje življenje in ustvarjajo svoje trope in hierarhijo – tu so predstavljene Alfe kot močnejši in surovitejši posamezniki. Na nek zabaven način se tu film naveže na Snyderjeve ideje v Zori živih mrtvecev in Vojski živih mrtvecev ter razvoj virusa, ki jo je komično prikazal Zombieland 2.
Ko se po počasnejših okuženih znajdeta pred Hitro ugotovita, da alfi in njegovemu tropu ne bosta ušla, zato se skrijeta na podstrešje zapuščene hiše. V daljavi vidita ogenj, za katerega oče zamahne z roko in pove, da ga vidi prvič. Ob prihajajoči oseki se dvojec hitro odpravi proti domu, ko prvič zaslišimo jasno glasbeno podlago škotske hip hop skupine Young Fathers. Dvojcu je za petama alfa in vse se zdi izgubljeno, ko jima pomagajo sovaščani in ju rešijo gotove smrti.
Aaron Taylor-Johnson in Alfie Williams v filmu 28 let pozneje Foto: on imdb
Spike, razočaran nad strahom in živčnostjo, se odpravi z zabave, ki je namenjena njemu in njegovemu pogumu – oče se laže in ga v zgodbi prikaže kot junaka, ki je zadel vse. V odrazu odraščanja ugotovi, da oče ni popoln in dela napake. V eni izmed ulic vidi svojega očeta z drugo žensko, zato odide domov v objem svoje bolne mame. Pred tem mu eden od sovaščanov izda, da je ogenj na severovzhodu prižgal dr. Kelson. Ko se naslednje jutro sooči z očetom, mu ta pojasni, da je dr. Kelson zmešan in nevaren. Mladi Spike se z mamo na skrivaj odpravi iz naselbine in film tu ubere svojo pot, kasneje nakaže svoje najboljše in najslabše trenutke.
28 let pozneje je zgodba, ki preskakuje žanre, tempo in stile. Na nek način bi jo lahko gledali kot dva ali celo tri filme, zbite v enega. Poigravanja z idejami in sporočilnostjo je veliko, a četudi se to izkaže za uspešno, bi vse odmevalo dlje, če bi bilo fokusirano na eno izmed rdečih nitih. Če je prva ura filma nakazovala na zgodbo o odraščanju, ponovni simboliki očetovskih figur in igranja z naravo, ki ima svoja pravila, se druga ura odpravi v svojo smer. To ne pomeni, da je ta slaba, saj za njo stojijo izkušeni mački, a lahko bi bila boljša.
Če se za trenutek vrnemo k pričakovanjem, so napovedniki z marketinško kampanjo nakazovali nekaj drugačnega. In ponovno, to ne pomeni nič slabega. Sicer je lepo videti, da je ustvarjalcem podana tolikšna mera zaupanja, a bolj kot kdajkoli je jasno, da končna ocena tega filma temelji na nadaljevanju in zaključku trilogije. Film se ne zdi celoten.
Zasuk zgodbe, v ospredju je odnos sina in umirajoče matere
A vrnitev k zgodbi. »Se oče s tabo nikoli ne zafrkava,« svojega sina vpraša Isla, ki jo v filmu zares izvrstno upodobi Jodie Comer in bežno spominja na svojo vlogo v post-apokaliptičnemu The End We Start From.
Kljub temu film pripada mlademu Alfieju, ki mu je bila zaupana pomembna vloga in opravi jo z odliko te mere, da bi mu zavidali tudi veterani igre. Njegov Spike je v prvi polovici živel v senci očeta, ukalupljen v tisto, kar je on želel zanj in to počel slabše od njega. Ni bil dovolj. V mamini bližini pa je tisto, kar mora biti. Sin. Prevzame tudi vlogo varuha bolne mame in prav tu je film v svojih najmočnejših trenutkih tudi najbolj zapomnljiv. Milijoni so v preteklosti, še posebej med pandemijo, skrbeli za svojo mamo. In ko to počne otrok, so prizori močnejši. Ob izrečenem stavku postane za trenutek spet otrok, ki se norčuje z mamo in dela grimase. Ko zaspi, mama postane tisto, kar je bila pred boleznijo, branik za svojega sina.
Jodie Comer in Ralph Fiennes v filmu 28 let pozneje Foto: on imdb
Temu sledijo prizori, ki niso povsem zadeli bistva. Eden od vojakov, ki je patruljiral ob obali, ostane edini svoje enote in naleti na Spika in Islo, ki se kljub njeni bolezni uspešno spopadata z nevarnostjo. Sta želela z likom Erika, modernega mladeniča z internetom, Garland in Boyle gledalcem sporočiti, kako napačne so naše prioritete? Najverjetneje. Ali je delovalo? Ne povsem, čeprav dialog ponudi nekaj humorja. A ključni so prizori nadaljevanja, ko trojica v zapuščenem vlaku naleti na rojevajočo okuženo. Kar je skušal Snyder že dvakrat (neuspešno) izpeljati, poskusijo še tretjič in predstavijo simbolično idejo, da bo življenje našlo pot. Dokler podrobnosti in pomena tega prizora ne bodo razjasnila nadaljevanje, bo to veljalo za šibki člen, ki kaže večje razpoke v sicer zanimivi mitologiji okuženih in sveta, v katerega je postavljen film. Kaj, kako in zakaj.
Najboljši segment filma je odnos mame in sina
Ko pa dvojec najde dr. Kelsona, film potrdi zasuk celotne narative. Ralph Fiennes se v vlogi počuti odlično in lahko bi rekli, da za kratek čas postane kradljivec prizorov, a ti v nadaljevanju pripadajo materi in sinu. Garland tu udarja v srce, direktno in simbolično. Memento mori, Memento amoris.
Če bi lahko zamenjali akcijski zaključek filma za tako čustven prikaz razmerja med otrokom in staršem, vam zagotavljam, da bi to storili vsakokrat, ko se za to ponudi priložnost.
Z vzpenjajočo se skladbo Remember tria Young Fathers, močnim dialogom in prej vzpostavljeno vezjo med Spikom in Islo je to eden najbolj emocionalnih prizorov v zgodovini filma, ki vsak trenutek odpira vrata huronskemu smehu občinstva. Kako jim je uspelo, ne vem, a včasih je med genialnostjo in norostjo le tanka črta. Boyle jo nariše tanjšo kot kadarkoli do zdaj, a je nikoli ne prestopi.
Spomnimo se, da bomo umrli, da se opomnimo ljubiti in tako bomo živeli večno.
Po napovednikih in marketinški kampanji smo na ramenih pričakovanj pričakovali akcijski prikaz okužene Anglije skoraj tri desetletja kasneje, ki bi združil najbolj vroče trenutke obeh predhodnikov. Namesto tega smo dobili čutno zgodbo o odraščanju, odnosu s pričakovanji očeta, ki ni znal bolje, in ljubeznijo matere, ki jo izgubljamo.
Boyle in Garland bosta dokončala trilogijo, ki sta si jo zastavila, tam pa bodo gledalci prejeli odgovore na vsa vprašanja, ki so se pojavila med ogledom. In teh je veliko. A pazita naj, saj so zaključni prizori filma (ti sledijo prej opisanemu zaključku) tako nenavadni, da bo to nadvse težka naloga. Film tu vrne lik Jimmyja (zdaj Jack O’Connell), otroka iz uvodnega prizora, tokrat v oblekah, ki spominjajo na Jimmyja Savilla – medijska osebnost in spolni predator. Križ na ogrlici je obrnjen na glavo, barve spominjajo na Telebajske in Power Rangerje, premiki so podobni tistim ninja bojevnikov, okuženi padajo kot pokušeni.
Po zelo močnih prizorih zgodba tik pred koncem spet zavije drugam, podobno kot film Obala pred leti, ki jo je Boyle posnel po Garlandovi knjigi. Kaj ti prizori pomenijo? Do nadaljevanja ne bo jasno v celoti. A za trenutek si zamislimo, če bi Spike v tistem trenutku zagledal Jima, lik Cilliana Murphyja, iz prvega filma, ki se naj bi vrnil v nadaljevanju.
Ali je 28 let pozneje dosegel pričakovanja? Ne. Ker je predstavil zgodbo, ki si jo lahko zamislita in izpeljeta le Alex Garland in Danny Boyle ter nas s tem vrneta v trenutek, ko smo si prvič ogledali 28 dni pozneje. Gre za enega tistih filmov, kjer lahko z gotovostjo trdimo, da še ni bil posnet. Ali bo to všeč vsem? Nikakor ne. Ali je vreden ogleda? Vsekakor.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ime stegosauria se je prvič pojavilo leta 1877. A prvi stegozaver, dacentrurus armatus, pa je bil najden in poimenovan dve leti prej. Stegosauria sicer vključuje nekaj ikoničnih in prepoznavnih članov, kot je prav rod Stegosaurus.
Bili so štirinožni rastlinojedi, za katere sta bili značilni predvsem dve vrsti osteodermov (plošč in bodic), ki segajo od vratu do repa. Stegozavri so znani vsaj od srednje jure do morda pozne krede v sedimentih skoraj po vsem svetu, večinoma pa so najdeni le z delnim okostjem.
V fosilnih zapisih stegozavrov pa je še posebej redek lobanjski del. Skoraj polovica trenutno znanstveno priznanih vrst stegozavrov nima ohranjenega materiala lobanje.
V Španiji odkrit lobanjski del stegozavra
V Evropi se je zdaj to izboljšalo, saj so paleontologi v plasti Villar del Arzobispo v Španiji odkrili lobanjo dinozavra in jo pripisali stegozavrom. Gre za vrsto dacentrurus armatus.
V novi študiji sta paleontologa Sergio Sánchez Fenollosa in Alberto Cobos iz Fundación Dinópolis pregledala lobanjo Dacentrurusa armatusa, vrste stegozavrovega dinozavra, ki je živel pred približno 150 milijoni let v Evropi. »Podrobna študija tega izjemnega fosila nam je omogočila, da smo razkrili prej neznane vidike anatomije Dacentrurusa armatusa, tipičnega evropskega stegozavra,« je dejal dr. Sánchez Fenollosa.
Lobanje dinozavrov se redko ohranijo zaradi izjemne krhkosti njihovih kosti, kar je potrdil tudi paleontolog: »To odkritje je ključno za razumevanje razvoja lobanj stegozavrov.«
Ekipa je poleg anatomske študije predlagali tudi novo hipotezo, ki na novo opredeljuje evolucijske odnose stegozavrov po vsem svetu. »Kot rezultat tega dela smo formalizirali definicijo nove skupine, imenovane Neostegosauria,« so dejali.
Po mnenju raziskovalcev Neostegosauria vključuje srednje do velike vrste stegozavrov, ki so živele v današnji Afriki in Evropi v srednji in pozni juri, v Severni Ameriki v pozni juri ter v Aziji v pozni juri in zgodnji kredi. »Ta dvojni dosežek – tako študija izjemnega fosila kot predlog nove evolucijske hipoteze – postavlja to raziskavo kot globalno referenco v študijah stegozavrov,« je dejal dr. Cobos.
Najdišče fosilov iz Riodeve še vedno vsebuje številne pomembne fosile, vključno z več elementi istega odraslega osebka in mladimi primerki, kar je pri tej vrsti dinozavrov še posebej redka kombinacija.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Kako pripraviti zdrav napitek iz le nekaj sestavin? Še pred poletjem poskrbite za dobro počutje in prebavo.
Sestavine (za 2 kozarca)
2 zelena jabolka ( Granny Smith)
1 kumara
pest špinače (ali blitve)
sok 1 limete (ali limone)
1 cm svežega ingverja
1 steblo zelene
2 dl hladne vode (ali kokosove vode)
nekaj kock ledu
Postopek
Vse sestavine operi in nareži na koščke.
Vse skupaj daj v mešalnik (blender) ali sokovnik.
Dobro zmešaj, dokler ne dobiš gladke teksture.
Po želji precedi skozi cedilo za bolj čist sok.
Postrezi ohlajenega, z ledom in rezino limete za okras.
Zakaj je super?
Ta sok osveži, očisti telo, spodbuja prebavo in ti da naravno energijo brez kofeina! Ingver poskrbi za rahel »kick«, limeta in jabolko pa za ravno prav sladko-kisel okus.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Titanik velja za eno najbolj znanih pomorskih tragedij, a zgodovina pomorstva pozna še hujše nesreče, tako po številu žrtev kot po dramatičnih okoliščinah. Tukaj so tri ladijske katastrofe, ki so presegle Titanik po obsegu tragičnosti.
MV Doña Paz – 20. december 1987
Gre za najhujšo pomorsko nesrečo v modernem času. Filipinska potniška ladja MV Doña Paz je v noči na 20. december 1987 v Tajvanski ožini trčila v tanker MT Vector, naložen z bencinom. Po trčenju je izbruhnil silovit požar, ki se je hitro razširil po obeh ladjah. Umrlo je več kot 4.300 ljudi, preživelo pa jih je le 26.
The Doña Paz Ferry Disaster That Killed 4,300 (Documentary)
Wilhelm Gustloff – 30. januar 1945
Nemško ladjo Wilhelm Gustloff, ki je med operacijo »Pomorska evakuacija Prusije« prevažala več kot 10.000 beguncev, vojakov in medicinskega osebja, je 30. januarja 1945 v Baltskem morju torpedirala sovjetska podmornica S-13. Ladja je potonila v manj kot eni uri, umrlo je okoli 9.000 ljudi, predvsem civilistov.
Sinking of MV Wilhelm Gustloff | How 9000 Drowned
SS Kiangya – 4. december 1948
Kitajska potniška ladja SS Kiangya je 4. decembra 1948 eksplodirala v ustju reke Huangpu blizu Šanghaja. Najverjetneje je zadela morsko mino, ki je ostala iz druge svetovne vojne. Ocenjuje se, da je umrlo med 2700 in 4000 ljudi, a zaradi kaosa v tistem času natančnega števila nikoli niso potrdili.
Čeprav je Titanik postal simbol zaradi svoje velikosti, prestiža in seveda, ker je potonil na krstni plovbi, je v njegovi nesreči umrlo veliko manj ljudi: približno 1500.
Vse tri zgoraj omenjene nesreče so bile po številu žrtev bistveno hujše, a ostajajo veliko manj znane. Iz njih bi lahko naredili boljše filme kot je Cameronov Titanic. Pomorska zgodovina skriva še mnoge pretresljive zgodbe, ki nas opozarjajo, kako neizprosno zna biti morje.
Med naravnimi biseri v naši bližini, ki se jih splača obiskati to poletje, so zagotovo Plitvička jezera. Pa se njihov ogled res splača ali so zaradi turistov cene poskočile v nebo? Preberi si, kakšne stroške lahko pričakuješ, če se letos odpraviš v največji in najstarejši nacionalni park na Hrvaškem, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Štiričlanska družina: lep, a tudi drag izlet
Dnevna vstopnina za odraslo osebo znaša 40 evrov, za otroke med sedmim in 18. letom starosti pa 15 evrov. Mlajši otroci lahko park obiščejo brezplačno. Štiričlanska družina bo torej za enodnevni obisk nacionalnega parka odštela 110 evrov. Znesku se pridružijo še parkirnina (ki za avto znaša 2 evra na uro) ter stroški hrane in pijače.
Pričakujte, da so cene v gostinskih objektih in kioskih pri Plitvičkih jezerih relativno visoke. Povprečna družina bo tako za izlet odštela med 150 in 200 evri brez stroškov prevoza.
S študentsko iznajdljivostjo gre nekoliko ceneje
Cena študentske vstopnine je 25 evrov. Z nekoliko iznajdljivosti je park mogoče obiskati tudi ceneje, saj so vse popoldanske karte cenejše. Od 16. ure popoldan tako znaša vstopnina za odraslega 25 evrov, za študenta 15 evrov in za otroka 9 evrov. Če na izlet prineseš svojo malico in pijačo, se lahko izogneš tudi neprijetnim presenečenjem v dragih restavracijah. Lahko pa obisk parka prestaviš na zimsko sezono, od novembra do marca, ko odrasla vstopnina znaša le 10 evrov, študentska 6 in otroška 4 evre.
V ceno je vključen transport z električnim čolnom in panoramskim vlakom, zavarovanje in priložnost, da obiščeš unikatni naravni biser. Nacionalni park Plitvička jezera obsega 300 kvadratnih kilometrov površine. Zanimivo je, da kljub imenu le 1 odstotek parka pokrivajo jezera. V parku te čaka 36 kilometrov pohodniških poti, 22 kilometrov poti med jezeri in urejena stranišča. Del vstopnine je namenjen tudi prispevku za zaščito in vzdrževanje nacionalnega parka.
PLITVICE LAKE NATIONAL PARK - CROATIA
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Primerjava cen kino vstopnic v Sloveniji (vir slik: cineplexx, maribox, odiseja, kinoteka, kinodvor, kino bežigrad)
Koliko bo treba odšteti za kino vstopnico v Odiseji in koliko je treba odšteti za kino vstopnico v slovenskih kinih?
Za primerjavo cen kino vstopnic smo preverili cenike Odiseje, Cineplexxa v Ljubljani in drugih mestih, Mariboxa, Kinodvora, Kina Bežigrad in Kinoteke.
Kako se po cenah odreže Odiseja, zakaj Cineplexx nima poenotenih cen, kako naj konkurira bežigrajski kino ter kako nizko ceno lahko postavita Kinoteka in Kinodvor?
Cene so povzete po aktualnih cenikih, objavljenih na spletnih straneh kinematografov.
Odiseja ne bo najdražja, a je razlika komaj opazna
Redna cena vstopnice v Odiseji od četrtka do nedelje (tudi prazniki in predpremiere) znaša 8,40 evra. Kino prinaša vzpostavljen način cenejših torkov, saj bo redna cena vstopnice 5,50 evra. V ponedeljek in sredo pa bo treba odšteti 7,40 evra.
Otroška vstopnica od četrtka do nedelje bo znašala 6,60 evra. V ponedeljek in sredo bo treba zanjo odšteti 5,70 evra, na torek kino dan pa bo treba odšteti 5,50 evra.
Dijaki, študenti in upokojenci bodo od četrtka do nedelje za vstopnico odšteli 7,40 evra. V ponedeljek in sredo 6,40 evra, v torek pa bo vstopnica stala 5,50 evra.
V Odiseji bodo na voljo matineje, s startom filma do 13. ure. Od četrtka do nedelje bo cena vstopnice 6,90 evra, v torek bo ostala pri 5,50 evra, v ponedeljek in sredo pa bo cena 5,90 evra.
Izjema je dvorana VIP, doplačila so povsod v Sloveniji približno enaka
Edina izjema je Dvorana 1 VIP, kjer bo treba vse dni v tednu odšteti 14 evrov za vstopnico, izjema je le torek, ko bo treba odšteti 11 evrov.
Doplačila so v Odiseji primerljiva oziroma večinsko enaka kot pri drugih ponudnikih. Za film, ki je daljši od 120 minut, je treba dodati 0,50 evra, za daljšega od 150 minut pa 1,50 evra.
V dvoranah z LED zaslonom bo treba dodati še 0,50 evra. Za filme v 3D različici bo treba odšteti 1,50 evra.
Izbrati je možno tudi sedeže. Za VIP sedež bo treba odšteti 2 evra, za Hollywood sedež pa 4,50 evra.
Tudi v Odiseji pa bo nastal program zvestobe, tako imenovan KLUB ODISEJA. Ta bo omogočal brezplačno pridobitev Kartice zvestobe in ekskluzivne Črne VIP kartice. Program zvestobe omogoča posebne popuste, ugodnosti in ekskluzivne akcije za kino, gledališče, koncerte, prigrizke in pijačo, lokale in otroške delavnice. V tem trenutku program zvestobe še ni znan.
VIP dvorana 1
Cineplexx Ljubljana
Cineplexx Ljubljana je izjema med kini največje kinematografske verige, saj so cene nekoliko dražje kot v drugih mestih.
Redna cena vstopnice v Cineplexxu Ljubljana znaša 9 evrov od četrtka do nedelje (tudi prazniki). Vstopnica za otroka do 14. leta stane 7,50 evra.
V torek je treba odšteli 5,40 evra, v ponedeljek in sredo pa 8 evrov.
Dijaki, študenti in upokojenci morajo za vstopnico od četrtka do nedelje odšteti 8 evrov, v ponedeljek in sredo pa 7 evrov.
S kartico zvestobe cenejše, v ponudbi tudi koncerti in opere
Pogosta je tudi uporaba Cineplexx Bonus kartice, s katero so vstopnice cenejše, a le s pogojem, če je znesek poravnan z denarjem, ki je naložen na kartico. V petek, sredo in četrtek je tako vstopnica 7,50 evra. V petek, soboto in nedeljo pa 8 evrov.
Tudi ljubljanski Cineplexx ima doplačila. Za film, ki je daljši od 120 minut, je treba dodati 0,50 evra. Za film, ki je daljši od 150 minut, je treba dodati 1,50 evra. Za film, ki pa je daljši od 180 minut, pa je treba dodati še 2 evra.
Za 3D film oz. REAL 3D je treba dodati 1,50 evra. Možna je tudi izbira VIP sedeža, za kar je treba dodati 2 evra, za VIP Deluxe sedež pa 5 evrov.
Z evropsko kartico ugodnosti za invalide velja znižana cena vstopnice 5,40 €, doplačila se plačajo v skladu s cenikom. Osebe na invalidskih vozičkih imajo brezplačen ogled filmske predstave.
Cineplexx ponuja tudi prenos predstav MET Opera, kjer posamična vstopnica stane 21 evrov, v kolikor pa si predstavo ogleda skupina minimalno petih oseb pa je posamična vstopnica 18 evrov. Tu je še koncertni film, za katerega je treba odšteti 9,90 evra.
Cineplexx Ljubljana Rudnik
Ostali Cineplexxi po Sloveniji so cenejši
Cineplexxi Novo mesto, Celje, Koper, Kranj in Murska Sobota so cenejši kot ljubljanski.
Redna cena vstopnice od četrtka do nedelje (tudi prazniki) tako znaša 8,60 evra. Vstopnica za otroka do 14. leta stane 7,10 evra.
V torek je treba odšteli 5,40 evra, v ponedeljek in sredo pa 7,50 evra.
Dijaki, študenti in upokojenci morajo za vstopnico od četrtka do nedelje odšteti 7,50 evra, v ponedeljek in sredo pa 6,50 evra.
Pogosta je tudi uporaba Cineplexx Bonus kartice, s katero so vstopnice cenejše, a le s pogojem, če je znesek poravnan z denarjem, ki je naložen na kartico. Ista kartica velja v vseh Cineplexxovih kinih.
V petek, sredo in četrtek je tako vstopnica 7,10 evra. V petek, soboto in nedeljo pa 7,60 evra.
Tudi ti Cineplexxi imajo doplačila, ki pa so enaka kot v ljubljanskem – isto velja tudi za koncertne filme in MET Opero.
Po odločitvi, da zaprejo Cineplexx Maribor, ima Maribox absolutni primat v regiji. Kljub temu gre za najcenejši kino na tej ravni.
Redna cena vstopnice v Mariboxu znaša 7,50 evra od četrtka do nedelje (tudi prazniki in predpremiere). V torek in sredo bi odšteli 6,40 evra, v ponedeljek pa 4,90 evra.
Vsak kino je specifičen. Tako ima Maribox na voljo matinejske cene vstopnic, kjer bi v torek, sredo in četrtek za film do 16. ure plačali 5,80 evra – z Maribox+ kartico na iste dni 6 evrov. V petek, soboto, nedeljo in praznike pa bi za vstopnico odšteli 6,20 evra – z Maribox+ kartico na iste dni 6,50 evra.
Tu pa so še doplačila, ki so pri vseh dneh, tudi z uporabo kartice, enaka. Za film, ki je daljši od 120 minut, je treba dodati 0,50 evra. Za film, ki je daljši od 140 minut, je treba dodati 0,80 evra. Za film, ki pa je daljši od 160 minut, pa je treba dodati še 1,20 evra.
Za 3D fillm oz. uporabo 3D očal je treba dodati 1,50 evra. Možna je tudi izbira VIP sedeža, za kar je treba dodati 2 evra, ogled v dvorani z ozvočenjem Dolby Atmos pa še dodatnih 0,80 evra.
Z evropsko kartico ugodnosti za invalide velja znižana cena vstopnice 4,90 €, doplačila se plačajo v skladu s cenikom. Osebe na invalidskih vozičkih imajo brezplačen ogled filmske predstave.
Ne gre pozabiti niti Kina Bežigrad. Redna vstopnica med vikendi in prazniki znaša 7 evrov, od ponedeljka do petka pa je zanjo treba odšteti 6,60 evra. Izjema je le sreda (Vsi v kino), ko je cena kino vstopnice 4,40 evra.
Otroci, upokojenci in osebe na vozičku bodo za vstopnico med vikendi in prazniki odšteli 7 evrov. Študenti, dijaki, otroci, upokojenci in osebe na vozičku bodo med tednom odšteli 6,10 evra.
Med vikendi je treba za film do 150 minut dodati še 0,60 evra (med tednom 0,40 evra), za film nad 150 minut 0,80 evra (med tednom 0,80 evra) in za film, ki traja več kot 180 minut še 0,90 evra (med tednom 1 evro oz. 1,1 evra za študente, dijake …).
Kino Bežigrad je edini kino v Sloveniji, ki ponuja družinske pakete. In ja, ti so cenejši. Velja za otroke do 12. leta starosti me vikendi in prazniki med 9. in 17. uro. Tako bodo 19,80 evra odšteli paketi 2 otroka in 1 odrasel ali 1 otrok in 2 odrasla – sicer cena 20,50 oziroma 20 evrov. Poleg tega pa se lahko kupi tudi paket za 26,40 evra, ki vključuje dva otroka in dva odrasla ali tri otroke in enega odrasla – cena sicer cena 27 oziroma 26,5 evra.
Doplačilo za 3D film znaša 1,60 evra
Cena vstopnice za nove filme na DRIVE-IN KINU je 8€/osebo. Velja doplačilo za avtomobil 5 €.
Dvorana Kina Bežigrad
Cene v Slovenski Kinoteki
V Ljubljani deluje tudi Slovenska Kinoteka, kjer je redna cena vstopnice 4,8 evra (za otroke do 15. leta starosti in člane Kinopolisa je cena 2,4 evra). Brezposelne osebe, osebe na vozičku in njihovi spremljevalci pa imajo vstopnico brezplačno.
Študenti Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici (AG UNG), Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT) in študenti drugih s filmom povezanih smeri si lahko v Kinoteki uredijo prepustnico za brezplačen vstop na vse projekcije rednega programa (festivali in posebni dogodki so izključeni).
Tu je še Kinodvor. Za redno vstopnico v Dvorani je treba odšteti 6,30 evra (vsak dan 16:30 do 22:30, med vikendi in prazniki), v Mali dvorani pa 4 evre. Cena za projekcije med tednom pred 16:30 v Mali dvorani ostane ista, v Dvorani pa se zniža na 4,80 evra.
V ponedeljek, dvorni dan, je cena pri obeh 4 evre. Člani Kluba Kinodvor odštejejo 3,80 oziroma 2,90 evra.
Cenejšo vstopnico imajo tudi mlajši od 25 let, starejši od 65 let, upokojenci in brezposelni. V Dvorani bodo namesto redne cene vstopnic zanje odšteli 5,20 evra, v Mali dvorani pa 3,20 evra.
Program Kinobalon v Kinodvoru pa ima naslednje cene. Za redno vstopnico v Dvorani je treba odšteti 5,20 evra (vsak dan 16:30 do 22:30, med vikendi in prazniki), v Mali dvorani pa 3,20 evre. Cena za projekcije med tednom pred 16:30 v Mali dvorani ostane ista, v Dvorani pa se zniža na 4,80 evra.
V ponedeljek, dvorni dan, je cena v Dvorani 4 evre, v Mali dvorani pa 3,20 evra. Člani Kluba Kinodvor in Kinobalon odštejejo 3 oziroma 2,50 evra. Tu je še skupinska vstopnica od 4 do 9 oseb, ko je treba za vstopnico odšteti 5 evrov.
Ko so se pojavile prve animirane risanke, je bilo jasno: risana umetnost ni zgolj zabava za otroke, temveč edinstvena oblika izraza, ki lahko prikaže domišljijo, občutke in človečnost na načine, ki jih igrani film pogosto ne doseže. Toda danes se animacija, kot jo poznamo, nahaja na razpotju.
Umetna inteligenca postaja vse zmogljivejša in vstopa v svet animacije z veliko hitrostjo. Z njo prihaja obljuba o cenejši, hitrejši in bolj avtomatizirani produkciji – a hkrati tudi bojazen, da bo ta tehnološki pohod iz risank izčrpal tisto, kar jih dela žive.
Umetna inteligenca kot animatorski pomočnik
Umetna inteligenca je že sposobna ustvarjati osupljive slike, animirati gibe, generirati dialoge in celo pisati scenarije. Orodja kot so Runway, Pika Labs in OpenAI-jeva Sora omogočajo produkcijo videov, ki so še pred nekaj leti zahtevali cele ekipe animatorjev in mesece dela. Zdaj pa lahko posameznik z nekaj kliki ustvari risanko, ki vsaj na prvi pogled izgleda dokaj prepričljivo.
Produkcija ni več odvisna od studiev – zadostuje računalnik in dobra promptna besedna domišljija. To se sliši kot demokracija ustvarjanja, a mnogi se sprašujejo, ali to pomeni tudi padec standardov.
Miyazaki in »žalitev samega življenja«
Hayao Miyazaki, legendarni mojster animacije in soustanovitelj Studia Ghibli, ima o tej tehnološki revoluciji zelo jasno mnenje. Ko so mu japonski inženirji leta 2016 predstavili UI-generirano animacijo, je bil popolnoma ogorčen. Dejal je, da je to »žalitev samega življenja« in da takšne tehnologije nima nikakršne želje uporabiti.
Vsaka sličica v njegovih filmih je polna opazovanja narave, tišine, nežnih emocij in detajlov, ki jih UI preprosto ne more razumeti, ker nima lastne zavesti. Po njegovem mnenju umetnost ni le prikaz gibanja, temveč rezultat človeškega truda, bolečine in ljubezni – elementov, ki jih noben algoritem ne more nadomestiti. Vsaj za zdaj!
Na drugi strani spektra so tehnološki optimisti. Jeffrey Katzenberg, soustanovitelj DreamWorksa, meni, da UI prinaša novo renesanso kreativnosti. Trdi, da umetna inteligenca ustvarjalcev ne nadomešča, temveč jih osvobaja tehničnih ovir. Tudi Netflix in druge platforme že eksperimentirajo z avtomatizirano animacijo, saj UI omogoča cenejšo produkcijo in večjo dostopnost.
Vendar se v umetniških krogih pojavljajo opozorila. Pisatelj Ewan Morrison, scenaristka Emily Ballou in režiserka Justine Bateman opozarjajo, da gre za razkroj ustvarjalnega procesa. Ne zato, ker bi bila UI sama po sebi nevarna, ampak ker povprečna publika pogosto ne razlikuje med umetnostjo in izdelkom. In v tej poplavi povprečnih vsebin lahko pravi glas umetnosti preprosto utone.
Kaj pa občinstvo – jim je sploh mar?
Tu se odpira najbolj neprijetno vprašanje. Kaj sploh želi občinstvo? Gledalci danes množično spremljajo kratke UI-generirane risanke na YouTubu in TikToku. Mnoge med njimi so generične, vizualno bleščeče, a v globini popolnoma prazne. Pa vendar dosegajo milijone ogledov.
Lahko bi rekli, da ljudi ne zanima več, kdo in kako je nekaj ustvaril – pomembno je, da je hitro, zabavno in vizualno privlačno. To ni zgolj estetski problem, temveč kulturni simptom. V času nenehne digitalne stimulacije mnogi izgubijo občutek za kakovost in avtentičnost. Risanke postajajo industrijski produkt, ne pa umetniški izraz.
Bo umetnost preživela ali se bo predala?
Umetna inteligenca je tu in je ne bo mogoče ustaviti. A sama po sebi ni ne sovražnik ne rešitelj. Lahko postane izjemno koristno orodje, ki olajša produkcijo, omogoči sodelovanje in odpre vrata novim glasovom. A le, če jo uporabljamo zavestno in odgovorno.
Če pa postane izgovor za lenobo, nadomestilo za ustvarjalni proces ali način za množično poceni proizvodnjo vsebin, potem lahko izgubimo več, kot si mislimo. Morda bomo čez nekaj let gledali risanke, ki izgledajo osupljivo – a nas ne bodo ganile. Ne zato, ker ne bi znale prikazati čustev, temveč zato, ker jih nikoli niso čutile.
In morda se v tem skriva ključ: umetnost ni v tem, da nekaj samo izgleda kot umetnost. Umetnost je v tem, da nekaj občutimo. Če izgubimo to razliko, potem umetna inteligenca ne bo tista, ki bo uničila risanke. To bomo storili mi sami – s svojo ravnodušnostjo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vezljivost glagolov je ena izmed temeljnih slovničnih lastnosti, ki določajo, s katerimi vrstami dopolnil se lahko glagol povezuje in kateri predlogi se ob tem uporabljajo. V slovenščini ima vezljivost pomembno vlogo pri tvorjenju skladenjsko pravilnih in pomensko ustreznih povedi.
Kaj je torej ustreznejše, vpisati se v program ali vpisati se na program?
Govori se, da je oboje pravilno
Pisci in govorci smo v ločevanju slednjih precej nedosledni. Kot je bilo izpostavljeno na Jezikovni svetovalnici, je neka fakulteta v eni povedi uporabila kar oboje:
Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.
Prav tako uradna spletna stran Republike Slovenije prosto po prešerno uporablja kar oba:
Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /…/. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
prijavne roke,
število razpoložljivih vpisnih mest,
ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /…/
Vezljivostni slovar na pomoč
Odgovor na vprašanje, kateri predlog je pravilen ali vsaj primernejši najdemo v vezljivostnem slovarju Andreje Žele. Ko govorimo o izobraževanju najpogosteje operiramo z besedami vključiti, usposabljati (se), vpisati (se) in vpis.
Vezljivostni slovar za slednje besede pravi:
vkljúčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
[…]
2. v posplošenem pomenu KDO/KAJ vzeti KOGA/KAJ kot sestavni del v/na/pod/med KAJ / KAM
V podjetje so vključili več novih obratov.
3. KDO/KAJ vzeti KOGA/KAJ kot člana v KAJ / KAM
Fanta so vključili v športno društvo.
4. KDO/KAJ vzeti z določenim namenom KOGA/KAJ v KAJ / KAM
V preiskavo so vključili različne strokovnjake.
5. v oslabljenem pomenu KDO/KAJ vzeti KOGA/KAJ v/na/med KAJ’stanje, lastnost’
Bolnika so vključili v oskrbo.
v posplošenem pomenu KDO/KAJ narediti KOGA/KAJ za KAJ / KAKŠNEGA/KAKŠNO
pri/po/na/v čem
vpísati in vpisáti vpíšem dovršni glagol, glagol ravnanja
KDO/KAJ umestiti KOGA/KAJ v/na KAJ / KAM
vpísati se in vpisáti se vpíšem se dovršni glagol, glagol ravnanja
KDO/KAJ umestiti se v/na KAJ / KAM
vpís -a m (ȋ) glagolnik od vpisati: vpis podatkov; vpis v matično knjigo, seznam / vpis na visoko šolo; izpolniti pogoje za vpis v višji letnik
Kot vidimo predloga v in na A. Žele izenačuje. Torej si nam ni treba beliti glave, ali je bolje uporabiti vpisati se v program ali vpisati se na program.
Hkrati pa statistika Gigafide 2.0 pravi, da pisci v takih primerih pogosteje uporabljamo predlog v.
Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
