Po vitaminskih vodah, ledenih čajih in shotih se liniji SPAR x JOKER OUT pridružujejo še gumi bonboni Karneval okusov.
Novo: gumi bonboni Karneval okusov
Gumijasti črvi so večna uspešnica – mehka, žvečljiva, sladko-kisla klasika med bonboni, ki jo poznamo mladi in stari. S to razliko, da tokrat nosijo ime Karneval okusov, nastali pa so pod taktirko fantov iz skupine Joker Out. To se ti lahko zdi kot nekaj skrajno nepričakovanega ali pa kot nekaj popolnoma samoumevnega – odvisno od tega, kako dobro poznaš bend.
Če redno spremljaš Joker Out, potem veš, daskupaj s Sparom v kampanji “Izberi po svoje – SPAR x JOKER OUT” že nekaj časa ustvarjajo zelo zanimivo linijo izdelkov.
Naj te spomnimo: pred gumi bonboni so na Sparove police poslali že lahkotno in osvežilno vitaminsko vodo v treh okusih, dva okusna ledena čaja ter tri energijske shote za hitro in naravno podporo energiji. Vse izdelke je izbral bend sam, vsi pa so na voljo v trgovinah SPAR in INTERSPAR.
Karneval okusov: novi gumijasti bonboni SPAR x JOKER OUT. (slika je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence)
Zakaj gumijasti črvi za Joker Out niti slučajno niso nenavadna izbira
Joker Out sestavlja pet glasbenikov s petimi precej različnimi karakterji in okusi, kar pa je tudi bistvo kampanje “Izberi po svoje”. Po koncertu, med dolgo vožnjo ali ob enajstih zvečer po vaji, ki se je zdela praktično neskončna, vsakemu članu benda namreč paše kaj popolnoma drugega.
Eden tako izbere vitaminsko vodo, drugi shot, tretji ledeni čaj, očitno pa nekdo – pustimo imena – najraje odpre vrečko gumijastih črvov. Kar pa sploh ni nič nenavadnega, saj gre za bonbone, ki ne bi mogli biti bolj “Joker Out”: malo sladki, malo kisli, skrajno zabavni, čisto narahlo nostalgični, pisani in divji – predvsem pa univerzalno priljubljeni.
Tako so nastali gumi bonboni Karneval okusov, ki so zdaj že na voljo na policah trgovin SPAR in INTERSPAR.
Ko ni pravilnega odgovora, izberi po svoje
Na odru, v službi, družbi ali doma ne obstaja samo en pravilen odgovor. Razpoloženja nihajo, občutki se spreminjajo, energija pride in gre – in za vsako razpoloženje imajo fantje iz Joker Out drug izdelek, na katerega prisegajo.
Življenje je karneval okusov, občutkov in čustev, zato ni nič narobe, če danes izbereš shot, jutri ledeni čaj, pojutrišnjem pa gumi bonbone … Važno je le, da izbereš po svoje!
Pet članov, pet različnih okusov – vsak ima svoj najljubši izdelek Joker Out x SPAR.
Prideš na Karneval?
SPAR je ponosen sponzor skupine Joker Out in generalni partner koncerta KARNEVAL.
Ob 10. obletnici delovanja skupine Joker Out se 20. junija 2026 obeta največji koncert v njihovi karieri – KARNEVAL. Na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani bo zaživel nepozaben glasbeni spektakel, ki bo združil energijo, uspešnice in spomine na prvo desetletje ene najbolj priljubljenih slovenskih skupin.
Kot generalni partner dogodka bomo tam tudi mi, zato vas vabimo, da se nam pridružite in skupaj ustvarimo nepozabno vzdušje.
Za številne študente je ChatGPT danes postal tako običajno orodje kot zvezek ali kalkulator. Od tega ne gre bežati. Uporablja se za vse od popravljanja slovnice in urejanja zapiskov do ustvarjanja kartic za učenje – vse bolj postaja nepogrešljiv spremljevalec študentskega življenja.
Za kaj je ChatGPT dovoljeno uporabljati in za kaj ne?
Medtem ko se univerze trudijo slediti hitremu razvoju tehnologije, pa se vse bolj jasno izrisuje meja med dovoljeno in nedovoljeno uporabo. Uporaba za razumevanje snovi? Da. Uporaba za pisanje seminarskih nalog in drugih ocenjenih izdelkov? Ne.
Po nedavnem poročilu organizacije Higher Education Policy Institute danes generativno umetno inteligenco uporablja že skoraj 92 odstotkov študentov, kar je občuten skok v primerjavi s 66 odstotki leto prej.
»Iskreno, uporabljajo ga vsi,« pravi Magan Chin, magistrska študentka tehnološke politike na Univerzi v Cambridgeu, ki na TikToku deli svoje najljubše načine uporabe umetne inteligence pri učenju. Med njenimi nasveti so interaktivni pogovori za ponavljanje snovi in napredni pozivi za urejanje zapiskov.
»Razumevanje uporabe se je razvilo. Na začetku so ljudje na ChatGPT gledali kot na goljufanje in menili, da škodi našemu kritičnemu razmišljanju. Danes pa ga mnogi vidijo kot učnega partnerja in pogovorno orodje, ki nam pomaga napredovati.«
Univerze skušajo slediti, a jim ne uspeva, kot bi si želeli
Po njenih besedah je med študenti postal tako samoumeven, da so mu nadeli kar vzdevek. »Ljudje mu preprosto rečejo ‘Chat',« pravi. Če ga uporabljamo premišljeno, je lahko zelo učinkovito orodje za samostojno učenje. Chin priporoča, da študenti v sistem naložijo svoje zapiske in ga prosijo za pripravo vprašanj, podobnih tistim na izpitih.
»Z njim se lahko pogovarjate podobno kot s profesorjem in z njim sodelujete,« pojasnjuje. Dodaja, da lahko pomaga tudi pri izdelavi diagramov in povzetkov zahtevnejših tem.
Takšno uporabo podpira tudi Jayna Devani, vodja mednarodnega izobraževanja pri podjetju OpenAI, ki razvija ChatGPT. »Naložite lahko predavanja oziroma predstavitve in ga prosite, da pripravi vprašanja z več možnimi odgovori,« pravi.
»Pomaga vam razčleniti zahtevne naloge na ključne korake in razjasniti posamezne koncepte.«
Kljub prednostim pa strokovnjaki opozarjajo na nevarnost pretiranega zanašanja na umetno inteligenco. Chin in njeni kolegi uporabljajo metodo, ki jo imenujejo »metoda ugovora«.
»Ko vam ChatGPT poda odgovor, pomislite, kako bi se nanj odzval nekdo drug,« svetuje. »Uporabljajte ga kot alternativno perspektivo, vendar ne pozabite, da je to le en glas med mnogimi.«
Študentom priporoča, da se vprašajo, kako bi isti problem ali vprašanje obravnavale druge osebe. Takšna uporaba umetne inteligence je na številnih univerzah dobrodošla. Hkrati pa se akademske skupnosti vse bolj soočajo z vprašanjem zlorab in vpliva umetne inteligence na študijski proces.
Študenti so iznadljivi, v težavah pa se znajdejo zaradi zaupanja ‘Chatu'
Graham Wynn, prorektor za izobraževanje na Univerzi Northumbria, pojasnjuje, da je uporaba umetne inteligence za podporo in strukturiranje nalog dovoljena, vendar študenti ne bi smeli slepo zaupati njenemu znanju in vsebinam.
»Študenti se lahko zelo hitro znajdejo v težavah zaradi halucinacij, izmišljenih referenc in neresničnih vsebin,« opozarja.
Univerza Northumbria ima, tako kot številne druge visokošolske ustanove, vzpostavljene sisteme za zaznavanje uporabe umetne inteligence. Ti lahko opozorijo na primere, kjer obstaja sum pretiranega zanašanja na tovrstna orodja.
Na londonski Univerzi za umetnost (UAL) morajo študenti celo voditi evidenco uporabe umetne inteligence in pojasniti, kako se ta umešča v njihov ustvarjalni proces.
Tako kot pri večini novih tehnologij se tudi na področju umetne inteligence stvari razvijajo zelo hitro. Orodja, ki jih študenti uporabljajo danes, bodo jutri verjetno povsem običajna tudi na delovnih mestih. Vendar pa univerze poudarjajo, da študij ni zgolj doseganje končnega rezultata, temveč predvsem proces učenja. Sporočilo pedagogov je zato jasno: umetna inteligenca naj pomaga pri učenju, ne pa ga nadomesti.
»Pismenost na področju umetne inteligence je ena temeljnih veščin sodobnih študentov,« poudarja predstavnik Univerze za umetnost v Londonu, nato pa dodaja: »K njej pristopajte z radovednostjo, a tudi z zavedanjem njenih omejitev.«
Poletni večeri na terasi, sproščanje na prostem ali družinski piknik na vrtu imajo pogosto enega nezaželenega gosta – komarje. Njihovo nadležno brenčanje in srbeči piki lahko hitro pokvarijo prijeten dan. Poleg tega lahko nekatere vrste komarjev prenašajo tudi bolezni, zato je učinkovito zatiranje pomembno tako za udobje kot za zdravje.
Zakaj nas komarji sploh pikajo?
Zanimivost je ta, da nas pikajo le samice komarjev. Kri potrebujejo za razvoj jajčec. Samci komarjev pa se prehranjujejo predvsem z rastlinskimi sokovi.
Komarje pri nas privlačijo:
Ogljikov dioksid, ki ga izdihamo.
Telesna toplota.
Vonj znoja.
Temna oblačila.
So pa nekateri ljudje bolj ali manj nagnjeni k temu, da jih pikajo komarji. To je običajno povezano z genetiko, telesno temperaturo in kemično sestavo kože.
To so sredstva, ki odganjajo komarje. Lahko jih dobimo v obliki sprejev, zapestnic ali losjonov.
Pri uporabi bodite pozorni na:
Navodila proizvajalca.
Zaščitno sredstvo redno obnavljajte.
Pri uporabi za otroke, bodite pozorni na navodila glede na starost.
2. Zaščitna oblačila: Temnejša oblačila bolj privlačijo komarje, zato so svetlejša oblačila primernejša. Prav tako dolgi rokavi in hlačnice zmanjšajo izpostavljenost kože pred morebitnimi piki.
3. Komarniki: Če vas ne interesira uporaba kemičnih repelentov, so komarniki primerna izbira pred preprečitvijo obiskov komarjev. Uporaba komarnikov na oknih, balkonskih vratih in tudi okoli postelj predstavljajo zelo učinkovito mehansko metodo.
4. Ventilatorji: Komarji so izredno slabi letalci. Pretok zraka, ki ga ustvarja ventilator, jim otežuje letenje in zmanjšuje možnost pikov na terasah ali v notranjih prostorih.
5. Uporaba rastlin: Rastline kot so sivka, rožmarin, citronela, bazilika in meta zaradi njihovega močnega vonja prispevajo k zmanjšanju prisotnosti komarjev v neposredni bližini. Vendar same po sebi ne zagotavljajo zadostne zaščite.
Da uspešno zmanjšamo število komarjev, moramo preprečiti cikel razmnoževanja.
To storimo tako, da:
Redno praznimo posode z vodo (npr. dežni sodi, podstavki za cvetlične lonce, vedra na prostem).
Počistimo žlebove.
Pokrijemo zbiralnike deževnice.
Menjavamo vodo v posodah za hišne ljubljenčke.
Vzdržujemo urejenost okolice (npr. pospravimo vrtnarsko opremo, odvržemo stare pnevmatike).
Kaj storiti po piku komarja?
Pik komarja povzroči močno srbečico, saj telo reagira na snovi, prisotne v komarjevi slini. Pomembno je, da mesta pika ne praskamo. Nanj položimo hladen obkladek ali nanesemo kremo proti srbenju. Če pa se pojavijo močnejše reakcije na pik komarja, pa se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Čeprav komarjev verjetno nikoli ne bomo popolnoma izkoreninili, lahko z nekaj preprostimi koraki poskrbimo, da bodo poletni večeri precej prijetnejši in bistveno manj srbeči.
Medtem ko se večji del Evrope ta teden muči v neusmiljeni vročinski val, ki v Francijo, Španijo in Italijo prinaša temperature okoli 40 stopinj, obstajajo hladnejša mesta, ki jih je vredno obiskati. Skandinavske države – Norveška, Švedska in Danska – ponujajo oddih od takšnih ekstremov in so v ospredju gibanja »coolcation«.
Potovanje po divjih regijah severne Evrope obeta, da bo to poletje precej prijetnejše kot potovanje dlje na jug po celini. Za vas imamo 5 destinacij, o katerih je vredno to poletje razmisliti.
Kolesarska tura od Švedske do Danske
Ta izlet je namenjen uživanju v hladnem vetriču z Baltskega morja na krajih, kjer je kolesarjenje način življenja. Potovanja se lahko udeležite z agencijo, kjer se boste brez težav vozili po valovitem terenu v dveh najbolj kolesarjem prijaznih državah na svetu, po podeželskih poteh, obalnih cestah in namenskih kolesarskih stezah.
Kolesarska tura iz Švedske v Dansko vključuje pokrajine Øresunda in švedske riviere, poglobljeno spoznavanje tradicionalne nordijske kuhinje ter prenočitve v obmorskih letoviščih in podeželskih hotelih, kot je Maryhill Estate v Glumslövu na Švedskem. To je potovanje, posejano s kraljevskimi palačami, gradovi in poletnimi hišicami, z nepozabno vožnjo s trajektom iz Helsingborga na Švedskem do Helsingøra v Danski.
Norveške gore in fjordi
Norveška agencija MT Sobek ponuja potovanje, ki peš, s kajakom in z vlakom razkriva čudesa Norveške. Imenuje se »Norway Mountains & Fjords Multi-Adventure Tour«. Vključuje pohodništvo tako po fjordskih planotah kot ob obali, pa tudi kajakaštvo po fjordih ter možnost trekinga po ledeniku.
Pohod poteka po delu romarske poti, znane kot »Stara kraljeva pot« (Old King’s Road), imenovane tudi »Pot sv. Olava« (St Olav’s Way). Ogled Geirangerfjorda, ki je pod zaščito UNESCO-ja, je eden od vrhuncev potovanja, prav tako kot ogled lesene cerkve v Lomu in operne hiše v Oslu. Potovanje vključuje obisk narodnih parkov Jotunheimen in Dovrefjell-Sunndalsfjella ter nacionalno zaščitenega divjega območja Trollheimen.
Ekspedicija v divjino Sareka na Švedskem je najbolj priljubljeno potovanje agencije Wild Sweden. Namenjena je tistim, ki si resnično želijo pobegniti od vsega in spoznati divjo stran Laponske. Sarek je del Laponije, gorskega območja na severu Švedske, ki je leta 1996 postalo del svetovne dediščine UNESCO. S skupno površino 5.841 kvadratnih metrov je to največje divje območje na svetu, kjer še vedno živijo Sami, ki se ukvarjajo s pastirstvom severnih jelenov.
Namen potovanja je iskanje največjega losa v Evropi. Poleg tega je del privlačnosti tudi opazovanje severnega sija, raziskovanje divje pokrajine z jezeri in gorami ter opazovanje jelenjih čred in zlatih orlov.
Norveška je kot nalašč za kajakaštvo in petdnevni izlet je več kot dovolj časa, da vključite veslanje po fjordih Hjørundfjord, pohodništvo ter čudovite razglede na fjord in njegove slapove.
Naš predlog so Lofotski otoki, ki so vizualno najbolj spektakularna destinacija za kajakaštvo na Norveškem, saj se tam strmi granitni vrhovi strmo spuščajo neposredno v Arktični ocean. Ta oddaljeni severni arhipelag bo kajakašem ponudil razglede na ribiške vasice in njihove značilne rdeče kočice, ki stojijo na kolih nad vodo.
Vključite se prenočitve v gostiščih, do katerih lahko pridete le s kajakom, in potovanje bo naravnost čarobno. Najboljši čas za ta izlet je od junija do septembra, ko so temperature višje, a ne tako visoke kot v preostanku Evrope.
Ledeniki so izklesali neverjetne, veličastne pokrajine Norveške, in prav to obljublja potovanje »Pohodništvo v norveški deželi fjordov« agencije Wilderness Travel. Potovanje raziskuje dva izjemna fjorda – Sognefjord, največjega v Norveški, in Hardangerfjord.
To potovanje vključuje pohodništvo skozi gozdove po zgodovinskih poteh,sprehod ob fjordih, raziskovanje vasi in okušanje lokalne kulinarike, od lokalnega jagnjetine do gorske postrvi, kozjih sirov in jabolčnika.
Nastanitev je v hotelih ob vodi, kot je hotel Brakanes s čudovitim razgledom na fjorde, vključeni pa so tudi obiski družinskih kmetij.
Poletje, plaža ali preprost sprehod po mestu – sončna krema je danes nepogrešljiv del zaščite kože. Ampak kadar stojimo pred policami sončnih krem, nas pričakajo številke kot so SPF 15, SPF 30, SPF 50+. Kaj te številke pravzaprav sploh pomenijo? Ali je krema SPF 50+ dvakrat boljša od SPF 15? Ali višji SPF pomeni, da smo lahko izpostavljeni soncu dlje časa? Poglejmo dejstva.
Kaj pomeni SPF?
Kratica SPF pomeni Sun Protection Factor oziroma zaščitni faktor pred sončnimi opeklinami, ki jih povzrožajo UVB žarki. Ti žarki so odgovorni za številne rdečice, opekline in dolgoročno, povzročijo tudi tveganje za kožnega raka.
Številka pred SPF prikazuje, koliko UVB sevanja krema filtrira.
SPF 15 blokira približno 93 odstotkov UVB žarkov.
SPF 30 blokira približno 97 odstotkov UVB žarkov.
SPF 50 blokira približno 98 odstotkov UVB žarkov.
SPF 50+ blokira več kot 98 odstotkov UVB sevanja.
Kljub majhni razliki med kremami pa lahko pri ljudeh, ki imajo občutljivo kožo ali so lažje nagnjeni k sončnim opeklinam po dolgotrajnem izpostavljanju, nudijo dodatno zaščito.
SPF označuje, kolikokrat dlje smo lahko na soncu, preden koža pordeči. Torej, če bi brez zaščite pordeli po 10-ih minutah, bi za SPF 30 to trajalo približno 300 minut.
Vendar na učinkovitost SPF vplivajo tudi intenzivnost sonca, potenje, plavanje, količina nanesene kreme in tip kože. Zaradi tega strokovnjaki svetujejo ponovni nanos sončne kreme na dve uri oziroma po kopanju ali močnem potenju, ne glede na zaščitni faktor.
Pomembna je tudi zaščita pred UVA žarki. Zakaj?
Sonce oddaja tudi UVA žarke, ki pa prodirajo globlje v kožo in prispevajo k prezgodnjem staranju, pigmentnim madežem kot tudi povečajo tveganje za razvoj kožnega raka.
Za izbiro dobre sončne kreme zato poleg SPF preverite še za naslednje oznake:
Broad spectrum (širok spekter delovanja zaščite).
Simbol UVA v krogu.
Navedba zaščite pred UVB in UVA žarki.
Koliko kreme moramo nanesti?
Večina uporabnikov ne nanese zadostne količine sončne kreme, da se doseže deklariran SPF. Za celotno telo odrasle osebe je priporočena količina od 30 do 35 mililitrov sončne kreme, kar je približna eni polni pesti oziroma količini, ki napolni en manjši kozarček za žganje.
Kateri SPF izbrati?
Za vsakodnevno uporabo dermatologi priporočajo SPF 30 ali več. Za daljšo izpostavljenost na plaži, v gorah in pri otrocih pa je primerna uporaba SPF 50 ali SPF 50+.
Po obisku javnega stranišča si kot vedno umijete roke. Nato se pojavi naslednje vprašanje: »Ali je bolje roke posušiti s papirnato brisačo ali z električnim sušilnikom za roke?« Čeprav se zdi odločitev precej nepomembna in banalna, so znanstveniki tej temi namenili precej pozornosti. Preučevali so higieno, vpliv na okolje, stroške uporabe, porabo energije in celo zadovoljstvo uporabnikov. Katero možnost vam torej priporočajo?
Pri sušenju rok ne gre za prijeten občutek
Mnogi ljudje se po obisku stranišča osredotočajo predvsem na umivanje rok, vendar je tudi sušenje zelo pomembno in ga nikar ne izpustite. Mokre roke namreč veliko lažje prenašajo bakterije in viruse kot suhe. Če si roke umijete, nato pa jih pustite mokre ali le na hitro obrišete v oblačila, lahko izničite del koristi, ki jih prinaša umivanje. Cilj torej ni le odstraniti mikrobe z rok, temveč tudi čim hitreje in učinkoviteje osušiti kožo.
Kaj je bolj higienično?
Ko govorimo o higieni, večina raziskav daje prednost papirnatim brisačkam. Te bakterije in vlago fizično odstranijo s površine kože. Poleg tega jih po uporabi zavržete, zato ni nevarnosti, da bi jih uporabljalo več ljudi. Sušilniki za roke delujejo drugače. Klasični modeli vpihujejo topel zrak, novejši pa z močnim curkom zraka v nekaj sekundah odpihnejo vodo z rok. Težava je v tem, da lahko zračni tok hkrati razprši bakterije in druge mikroorganizme z rok v okolico. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko hitri sušilniki z močnim zračnim tokom ustvarijo aerosolne delce, ki se razširijo po prostoru in pristanejo na okoliških površinah. To je še posebej problematično v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah, kjer je preprečevanje širjenja okužb ključnega pomena. Po drugi strani sodobni sušilniki pogosto vsebujejo HEPA filtre, ki iz zraka odstranijo večino mikroorganizmov. Takšni modeli so bistveno boljši od starejših naprav, vendar raziskave še vedno pogosto ugotavljajo, da papirnate brisačke omogočajo nekoliko višjo raven higiene. Če je higiena vaša glavna prioriteta, imajo papirnate brisačke trenutno prednost.
Tudi uporabniška izkušnja ni zanemarljiva. Na koncu lahko odloča o tem, koliko ljudi bo roke dobro posušilo in koliko bo ta korak v naglici izpustilo. Papirnate brisačke omogočajo hitro sušenje rok, brez čakanja in brez hrupa. Poleg tega lahko z isto brisačo odprete vrata stranišča in se tako izognete dotiku potencialno kontaminiranih kljuk. Sušilniki rok pogosteje potrebujejo precej časa, da roke popolnoma osušijo. Če uporabnik postopek prekine prezgodaj, ostanejo roke delno mokre. Hitri sušilniki so sicer bistveno učinkovitejši, vendar pogosto tudi zelo glasni. Meritve so pokazale, da lahko nekateri modeli proizvedejo več kot 90 decibelov hrupa, kar je primerljivo z glasnim prometom ali motorno kosilnico. Še ena točka za papirnate brisačke torej.
Kaj je bolj ekološko?
Ko začnemo razmišljati o okolju, se slika precej zaplete. Na prvi pogled se zdi, da so sušilniki v tem pogledu boljši, saj ne ustvarjajo odpadkov. Papirnate brisačke namreč zahtevajo proizvodnjo papirja, transport in odvoz odpadkov. Vendar imajo tudi sušilniki svoj okoljski odtis. Za izdelavo potrebujejo kovine, plastiko in elektronske komponente, med uporabo pa porabljajo električno energijo. Številne analize življenjskega cikla kažejo, da imajo sodobni energijsko učinkoviti sušilniki običajno manjši skupni ogljični odtis kot papirnate brisačke, zlasti če elektrika prihaja iz nizkoogljičnih virov. Če pa so papirnate brisačke izdelane iz recikliranega papirja in se po uporabi ustrezno reciklirajo ali kompostirajo, se razlika precej zmanjša. Tudi starejši sušilniki na vroč zrak, kjer roke postavimo pod sušilnik (namesto »v« sušinik U-oblike) rezultat prevesijo v prid brisačk. Kljub temu večina novejših raziskav ugotavlja, da imajo sodobni energijsko učinkoviti sušilniki prednost z vidika emisij toplogrednih plinov. Še en nasvet, če vam je okolje pomembno, a so na voljo le papirnate brisačke: če namesto dveh (ali celo treh!) brisačk uporabite le eno, s tem prepolovite okoljski vtis.
Za upravljavce stavb so stroški pomemben dejavnik. Papirnate brisačke zahtevajo stalne nakupe, polnjenje podajalnikov, praznjenje košev in odvoz odpadkov. Stroški se tako nabirajo iz dneva v dan. Sušilniki za roke imajo višji začetni strošek nakupa in montaže, vendar so stroški obratovanja pogosto nižji. Elektrika za posamezno sušenje predstavlja le majhen strošek. Zato se v prostorih z veliko uporabniki, kot so letališča, nakupovalni centri ali stadioni, investicija v sušilnike pogosto povrne v nekaj letih. Če gledamo dolgoročno, so sušilniki praviloma cenejša rešitev.
Zaključek: pomembneje je, da sušenja ne preskočite
Razprava o papirnatih brisačah in sušilnikih za roke traja že desetletja. Čeprav popolnega zmagovalca ni, znanstvene raziskave kažejo, da papirnate brisačke še vedno vodijo na področju higiene, medtem ko imajo sodobni sušilniki pogosto prednost pri stroških in okoljskem vplivu. Najpomembneje pa je, da si roke po umivanju vedno temeljito osušite. Ne glede na to, ali uporabite papirnato brisačo ali sušilnik, so suhe roke bistveno učinkovitejša zaščita pred širjenjem mikrobov kot mokre.
Med 9. julijem in 1. avgustom 2026 bo Grajsko dvorišče znova zaživelo kot eno najčarobnejših filmskih prizorišč na prostem v glavnem mestu. Film pod zvezdami, ki ga že vrsto let v Kinodvoru pripravljajo v sodelovanju z Ljubljanskim gradom, tudi letos prinaša živahen poletni filmski utrip s skrbno izbranim programom filmskih uspešnic zadnjega leta, festivalskih zmagovalcev ter šestih predpremier najnovejših svetovnih produkcij.
Uvodni film bo predvajan 9. julija
Letošnji Film pod zvezdami bo v četrtek, 9. julija, odprl film Fiume o morte! režiserja Igorja Bezinovića, dobitnik nagrade Evropske filmske akademije in najbolj gledan film lanskega leta v Kinodvoru. Nekonvencionalna zgodovinska rekonstrukcija bo gledalce in gledalke popeljala v leto 1919, ko je ekscentrični italijanski pesnik Gabriele D’Annunzio na lastno pest zavzel današnjo Reko in jo razglasil za neodvisno državo. Otvoritveno projekcijo bo pospremil slovenski kratki film Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki je pri Bezinovićevem dokumentarcu sodeloval kot direktor fotografije.
Program kot vsako leto prepletajo predpremiere, ki na grajsko platno prihajajo naravnost z največjih svetovnih filmskih festivalov. Že naslednji večer, v petek, 10. julija, bo občinstvo lahko ujelo Bridki božič (Amarga Navidad), najnovejšo – pirandellovsko – dramo španskega mojstra Pedra Almodóvarja, ki je svetovno premiero doživela na letošnjem festivalu v Cannesu.
Že 14. julija sledi premiera težko pričakovanega mitološkega spektakla Christopherja Nolana Odiseja (The Odyssey) z Mattom Damonom, Tomom Hollandom, Anne Hathaway in Zendayo, 21. julija pa predpremiera filma Żejtune (Zejtune) režiserja Alexa Camillerija, oda moči glasbe in nepričakovanim krajem, kjer najdemo svoj dom.
Konec meseca bo postregel še z dvema novostma: 24. julija bomo na Peugeotovi predpremieri gledali napeto družinsko dramo Ljubljeno bitje (El ser querido) režiserja Rodriga Sorogoyena, v kateri v vlogi despotskega režiserja blesti oskarjevec Javier Bardem. Tudi ta prihaja naravnost iz Cannesa. 28. julija pa si bomo predpremierno ogledali slovenske Skrite ljudi, pravljično dramedijo o novih začetkih, ki jo podpisuje Miha Hočevar. V njej sta moči združila slovenski igralec Blaž Šef in islandski zvezdnik Ólafur Darri Ólafsson, ki je za svojo vlogo na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšega igralca.
Poleg predpremier bomo na grajskem platnu prikazovali filmske uspešnice preteklega leta, med njimi z več oskarji nagrajeni spektakel Paula Thomasa Andersona Ena bitka za drugo (One Battle After Another) z Leonardom DiCapriem. Domače občinstvo bo navdušil tudi kinematografski hit Marka Naberšnika Belo se pere na devetdeset, posnet po istoimenski avtobiografski knjižni uspešnici Bronje Žakelj.
Za piko na i bodo poskrbela dela uveljavljenih svetovnih režiserjev, kot so Jim Jarmusch s svojim beneškim nagrajencem Oče mati sestra brat (Father Mother Sister Brother), Yorgos Lanthimos s srhljivo smešno Bugonijo (Bugonia), François Ozon s sodobno predelavo Camusovega Tujca (L’Étranger), Park Chan-wook z zabavno in nadvse aktualno družbeno satiro Ni druge izbire (Eojjeol suga eopda) ter Baz Luhrmann, ki v filmu EPiC: Elvis Presley na koncertu (EPiC: Elvis Presley in Concert) skozi doslej nevidene in restavrirane posnetke obudi Elvisa Presleyja na vrhuncu koncertne moči.
Film pod zvezdami se bo v soboto, 1. avgusta, zaključil s predpremierno projekcijo letošnjega canskega zmagovalca: Fjordom (Fjord) romunskega režiserja Cristiana Mungiuja, ki je zanj prejel že drugo zlato palmo.
Ob 15. obletnici javnega zavoda Ljubljanski grad gledalke in gledalce v sredo, 8. julija ob 21.30, dan pred odprtjem letošnjega Filma pod zvezdami, vabimo na brezplačno projekcijo dokumentarnega filma Krona nad mestom – Ljubljanski grad. Film prikazuje več kot pol stoletja trajajočo preobrazbo in revitalizacijo Ljubljanskega gradu v osrednjo mestno kulturno in turistično točko. Brezplačne vstopnice so za prevzem že na voljo na prodajnih mestih Ljubljanskega gradu.
Navodila in nasveti za Film pod zvezdami
Filmi bodo na sporedu vsak dan ob 21.30. Predvajali jih bomo v izvornem jeziku s slovenskimi podnapisi; pri filmih, katerih jezik ni angleščina, bodo podnapisi tudi v angleščini.
Cena vstopnice znaša 7 €, za predpremiere 8 €, rezervacij ni. Vstopnice so od danes, 24. junija, na voljo pri blagajni Kinodvora, na vstopnih točkah Ljubljanskega gradu, na spletnih straneh organizatorjev in na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si.
Za dostop do Ljubljanskega gradu se priporoča uporabo pešpoti, tirne vzpenjače ali krožnega prevoza. Svetuje se, da ob nakupu vstopnice za film obiskovalci izberejo še nakup vozovnice za tirno vzpenjačo oziroma krožni prevoz po znižani ceni 4,5 €. Glede na zasedenost vzpenjače oziroma krožnega prevoza se lahko na kraju samem odločijo, kateri prevoz bodo izbrali. Možen je tudi nakup enosmerne vozovnice po znižani ceni 2,3 €. Opozorilo: parkiranje ob Cesti slovenskih kmečkih uporov, ki vodi na grad, ni dovoljeno.
V primeru dežja ali slabe vremenske napovedi projekcija odpade. Nadomestna projekcija bo naslednji dan ob 21. uri v Kinodvoru. V primeru odpovedi predpremiere ali premiere bosta naslednji dan v Kinodvoru dve nadomestni projekciji.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica bo do 5. julija slovenske trge, parke in ulice ponovno spreminjal v živahne odprte odre. Festival, ki ga organizira Gledališče Ane Monro, že skoraj tri desetletja približuje vrhunsko umetnost ljudem na javnih prizoriščih, vsi dogodki pa so za obiskovalce popolnoma brezplačni.
Letošnji program prinaša pester nabor sodobnega cirkusa, uličnega gledališča, klovnade in interaktivnih projektov.
Festivalsko dogajanje se bo začelo v Ljubljani na Bratovševi ploščadi in Zvezni ulici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali projekt Zelena igrala avtorja Draga Zadnikarja, ki ponuja igrala iz odpadnih materialov, ter gibalno predstavo Nedeljsko kosilo v izvedbi Zavoda ODTIZ in ŠKD Gibatorij.
Na ogled bodo po slovenskih mestih
Po prestolnici se festivalska karavana seli v Slovenj Gradec, Novo Gorico, Novo mesto, Sežano in Tolmin. Eden osrednjih projektov bo predstava 40–60, ki je nastala v sodelovanju med Ano Monro in srbsko skupino Cirkusfera ter na duhovit način skozi klovnovski cirkus odpira vprašanja staranja.
V Novem mestu bosta 2. in 3. julij rezervirana za mednarodne ustvarjalce. Britanska skupina Mimbre bo izvedla akrobatsko predstavo (Brez)težje, Kolektiv Variete Balkan bo uprizoril energični spektakel Ja, ja!, portugalska umetnica Dulce Duca se bo predstavila s poetičnim žongliranjem En lep dan, češka zasedba Bratri v tricku pa z ulično predstavo Moški sireni.
V Sežani bo 3. julija Tomaž Lapajne Dekleva predstavil ulično interpretacijo Turjaške Rozamunde, italijanski Teatro Fantastico pa akrobatsko predstavo Ravnovesje v paru. Festival se bo zaključil 5. julija v Tolminu, kjer bo britanski klovn Ben Zuddhist nastopil s predstavo Django zabloda, piko na i pa bo postavila še ponovitev predstave 40–60.
Marsikomu se ideja žuželk v prehrani obrne želodec. Tudi dejstva, kako priporočljiva naj bi bila na takšen način obogatena prehrana veliko ljudi ne zanima. Kakšne bodo torej tovrstne novosti v prehrani? Kako bodo ljudje, ki ne marajo žuželk vedeli, v kateri hrani se nahajajo?
Tukaj so stvari, ki jih morda niste vedeli o insektih in insektnih proteinih v hrani.
Žuželke so lahko bogat vir beljakovin
Užitne žuželke (črički, mokarji, kobilice) vsebujejo od 40 do 70 odstotkov beljakovin na suho maso. Vsebujejo tudi vse esencialne aminokisline, potrebne za človeka.
Proizvodnja ima manjši vpliv na okolje
V primerjavi z živinorejo, gojenje žuželk zahteva manjšo porabo vode in krme. Tudi prostora za gojenje žuželk ne potrebujemo veliko kot tudi proizvedejo malo toplogrednih plinov.
Po svetu so že tradicionalna hrana
Žuželke kot vir prehrane niso novost. V nekaterih delih Azije, Latinske Amerike in Afrike ljudje že stoletja uživajo žuželke kot del vsakodnevne prehrane.
Lahko povzročijo alergijske reakcije
Če je posameznik alergičen na rake (rakovice, jastoge, kozice), lahko reagira z enako alergijsko reakcijo tudi na nekatere žuželke. Določeni insekti vsebujejo enake beljakovine (npr. hitin) in s tem povezane alergene.
V Evropi so nekatere vrste žuželk že odobrene v prehrani
V EFSA (European Food Safety Authority) in European Comission so bile odobrene vrste rumeni mokar (Tenebrio molitor), selitvena kobilica (Locusta migratoria) in hišni čriček (Acheta domesticus). Insektni proteini se pogosto ne prodajajo kot cele žuželke ampak kot moka ali zmlet beljakovinski prah, ki se lahko doda kruhu, testeninam, energijskim ploščicam ali športnim prehranskim izdelkom. Vprašanje pa je, kakšna bo doslednost tovrstnega označevanja pri izdelkih, ki jih ne kupujemo v embalaži.
Ven s starim, noter z novim, pravijo. Zack Snyder je po turbulentnem obdobju, kjer mu je bilo bolj kot z rožicami postlano z ostrimi poleni, prezgodaj zaključil svoje filmsko vesolje z malo mojstrovino Liga pravičnih Zacka Snyderja. Vajeti je prevzel James Gunn, ki je leta poprej uspešno peljal del Marvelovega vesolja, nato pa prestopil h »konkurentu«.
In kako se je po dveh filmih, po katerih so Snyderja že pribijali na križ, izkazal Gunnov nov zagon superjunaškega vesolja, ki na obeh polih vse bolj spominja na slovensko politiko?
James Gunn in Zack Snyder, DC in DCU: dve plati medalje
Zack Snyder in James Gunn se v svojem stilu sicer razlikujeta, a sta si na trenutke podobna kot jajce jajcu. Zgodovina bi znala nanju gledati kot na filmarja, ki sta bila najboljša, ko sta v Zori živih mrtvecev (Dawn of the Dead) združila moči kot scenarist, ki je znal spisati zgodbo in režiser, ki jo je znal prestaviti na platno. A ko je pod drobnogledom DC se razlikujeta predvsem po tem, kako gledata na superjunake. Brez daljših opisov filmov, kot so Varuhi galaksije in Batman v. Superman, je važna primerjava njunih Supermanov.
Snyder ga je, pa tudi ostale superjunake, obravnaval kot sodobne bogove. Mogočna bitja, katerih obstoj odpira težka filozofska vprašanja o moči, odgovornosti in človeštvu. Njegov Superman je šele postajal simbol upanja: dvomil je vase, čutil breme pričakovanj in se spraševal, ali si svet sploh zasluži njegovo pomoč. Gunn pa izhaja iz povsem drugega izhodišča. Zanj Superman ni junak zato, ker je najmočnejši, ampak zato, ker kljub vsemu ostaja prijazen, sočuten in verjame v dobro ljudi. Medtem ko je Snyder gradil mitološko tragedijo s temnimi toni, simboliko in občutkom usode, Gunn gradi svet, ki brez zadržkov sprejme svojo stripovsko identiteto. Ustvarja svet, kjer so superjunaki, nenavadna bitja in barviti liki nekaj povsem normalnega. To je jasno tudi v novi Superpunci.
Prav zato se zdi, da Snyder postavlja vprašanje: »Kako bi se resnični svet odzval na prihod Supermana?«, Gunn pa odgovarja z: »Kako bi Superman ostal Superman v resničnem svetu?« Noben pristop ni nujno boljši od drugega, sta pa diametralno nasprotna. Eden verjame, da se mora upanje šele izboriti skozi temo, drugi pa, da je upanje tisto, kar mora svetlobo prinašati že od samega začetka.
Ob koncu Snyderjeve ere sem bil med razočaranimi ljubitelji, saj sem mnenja, da ob pritiskih studia, ki si je skušal na vse pretege ujeti Marvel, ni uspel dokončno razviti svoje vizije. Zagotovo so bile tu tudi njegove napake, a podpore studia ni imel. To pa ne pomeni, da James Gunnu ne bi zaupal prihodnosti oziroma novega zagona. Nenazadnje sta si ustvarjalca dokaj podobna, Gunn pa je v preteklosti prinesel Varuhe galaksije, Mirovnika, Odred odpisanih, s tem pa svoje značilnosti: humor, barvitost, naklonjenost manj znanim superjunakom in glasbo. Če je bil Snyder temačen, je Gunn že skoraj kičast. In tu je velik razkorak, največji med njima. Z veliko preobrazbami je James Gunn prejel popolno zaupanje studia, tako zaupanje, ki ga Zack Snyder ni užival niti takoj po odhodu Christopherja Nolana s sedeža producenta po Jeklenem možu. Pa je to zaupanje izpolnil ali vsaj dosegel pričakovanja?
V recenziji Supermana sem zapisal: »Superman je gledljiv film, ki zaradi Davida Corensweta v gledalcu sproži željo po več. Ta naj se uresniči z drugim režiserjem, saj si je tu James Gunn kot vodja DCU zadal preveliko nalogo, ki naslovnega junaka pusti ob strani, v ospredje pa postavi željo, da bo vse tisto, kar predhodnik ni bil. Ljubitelji filmov o superjunakih si lahko želimo, da bo Gunn imel podporo in voljo, da ustvari nekaj velikega. Superman je v določenih trenutkih pokazal pravo smer.« In zelo, zelo podobno velja za Superpunco.
Prihodnost je v rokah novinke, ki s Superpunco ni navdušila
Superpunce ni snemal Gunn. Še huje, zdi se, kot da bi nekdo namensko kopiral njegov stil in zgrešil strel za strelom. Z nekaj ironije, zdi se, kot bi scenarij spisal Zack Snyder. Zaupati scenarij tako pomembnega filma popolnemu novincu, v tem primeru novinki Ani Nogueira, je dvorezen meč, ki je tokrat premočno zarezal v tistega, ki ga drži. Soditi po enem filmu vedoč, da je odgovorna še za zgodbi prihajajočih Teen Titans in Wonder Woman, bo pri oboževalcih jeziček na tehtnici. Po odzivih sodeč se zdi, da DCEU izgublja zaupanje. In to hitro. Bomo videli, kaj bo prinesla grozljivka Clayface. Gunn tako gorečih oboževalcev kot Snyder nima, da bi se to poznalo še na blagajniških zaslužkih.
Če pa bo šlo vse po zlu, že imamo prvega krivca. Studio, ki je več filmov novega, izjemno pomembnega niza filmov, zaupal popolni novinki.
Superpunca (Supergirl)
Kaj je bolj zanimivo? Slovenska politika ali DCU?
Po ogledu Superpunce sem se znašel v premisleku o DC in DCEU ter slovenski politični sferi. Imel sem občutek, da sem to že videl. Ko se je zaključila era Zacka Snyderja, so eni slavili, da bo končno prišel nekdo, ki razume like, drugi so bili prepričani, da je bila storjena velika krivica in da bi moral Snyder svojo zgodbo dokončati na vsak način. Prišel je nov režiser, z njim nova vizija, novi igralci, nova časovnica in nov začetek. Obljubljalo se je, da bo to »pravi« DC. Da bo tokrat drugače. In iskreno, ali ni to skoraj popoln opis političnega cikla?
Na vsaka štiri leta (lahko da celo prej) pride nov »zagon«. Novi obrazi, novi slogani, nove obljube o sodelovanju, transparentnosti, učinkovitosti in spremembah. Ljudje znova dobijo (lažen) občutek, da bo tokrat drugače. Da se začenja novo poglavje. Da smo se nekaj naučili iz prejšnjega mandata. Potem mine nekaj mesecev ali let in ugotovijo, da so se zamenjali predvsem obrazi, medtem ko scenarij ostaja sumljivo podoben. Eni navdušeno zagovarjajo novo smer, drugi trdijo, da je bilo prej bolje, država pa ostane razdeljena na dva tabora, ki drug drugemu vedno težje prisluhneta.
Najbolj zanimivo je, da se je okoli DC-ja zgodilo skoraj isto kot okoli politike. Nastali so skoraj navijaški klubi. Eni branijo Snyderja ne glede na njegove napake, drugi Gunna ne glede na njegove odločitve. Vsaka kritika njihovega tabora se dojema kot osebni napad. Argumenti pogosto izgubijo bitko proti pripadnosti, kar se jasno dogaja tudi v politiki. Namesto da bi ocenjevali posamezne odločitve, se brani svoj dres. Če nekaj naredi »naš«, je sprejemljivo. Če isto naredi »njihov«, je katastrofa. In obratno.
Pri tem pa obstaja še ena zanimiva vzporednica. Hollywood še vedno obožuje multivesolje, češ da vedno obstaja neka alternativna resničnost, v kateri bi bilo vse boljše. Če bi Snyder dobil še en film, bi bil DC popoln. Če Gunn ne bi prevzel projekta, bi bilo drugače. Če bi Warner Bros. sprejel druge odločitve, bi danes gledali povsem drugačno zgodbo. Tudi politika ima svoje multivesolje. Po vsakih volitvah obstaja vzporedna Slovenija, v kateri bi bilo menda vse rešeno, če bi zmagali »drugi«.
Nov obraz bo nova napaka
Ironično pa niti v filmih niti v politiki menjava glavnega obraza še ne pomeni, da se spremeni celotna zgodba. Superman ostane Superman, ne glede na to, kdo ga igra. Kara Zor-El ostane Kara Zor-El. Lex Luthor vedno najde način, da povzroča težave. Svet ostaja isti, le perspektiva se spremeni. Tudi v politiki se vlade menjajo, ministri prihajajo in odhajajo, slogani se spreminjajo, institucije, birokracija in številni sistemski izzivi pa ostajajo. Nova zasedba pogosto igra na istem odru, z istimi kulisami in podobnimi omejitvami kot prejšnja.
Morda je zato največja podobnost med filmskim DC-jem in slovensko politiko prav utrujenost od nenehnih ponovnih začetkov. Poslušanje, da se začenja nova doba. Da bo tokrat res drugače. Da prejšnji niso razumeli zgodbe. Da zdaj prihajajo pravi ljudje. Nekaj časa vlada navdušenje, nato pridejo prvi dvomi, razočaranja, prepiri in delitve. In še preden se zgodba zares zaključi, se že govori o naslednjem zagonu, naslednjem mandatu, naslednjem obrazu in naslednjem velikem upanju.
A na koncu koncev je slovenska politika nekaj, DCU pa nekaj povsem drugega. Zdi se sicer, da eno poskuša biti zanimivejše od drugega, uspeva pa le enemu. Tistemu na sončni strani Alp.
Gunn, izboljšaj se in vse bo super
Pesimistična napoved je, da bodo serija Lanterns ter filma Clayface in Man of Tomorrow zadnji filmi novopečenega vesolja. Če želimo k temu prišteti še Batman 2, potem naj bo tako, a zgodba je tu vseeno drugačna. Optimistična pa je, da bo Gunn kljub finančnim nezadovoljstvom filmov zadržal zaupanje studia, se učil na napakah in vlak ponovno obrnil nazaj na prave tire. Tiste, ki nas bodo odpeljale proti zaključku zgodbe. Drugače bomo morali od izida zadnje knjige Igre prestolov in pred izidom obljubljene naslednje pozdraviti že tretjega šefa superjunakov iz sveta DC. Kar je pa povsem nova zgodba.
