Ko sonce poleti segreje obalno mestece, se sprehod po ulicah in obmorski promenadi kar sam od sebe zaključi s kepico osvežilnega sladoleda. Izola ni znana le po svoji ribiški tradiciji in čudovitih razgledih, temveč tudi po vrhunskih sladoledarnah, ki s svojo ponudbo navdušujejo tako domačine kot obiskovalce. Kje v Izoli te v poletni vročini razveseli in ohladi najboljši sladoled?
Sladoledarna Diana
V idiličnem parku Pietra Coppa lahko uživaš v sladoledu, narejenem iz slovenskega mleka Mlekarne Planika. Narejen iz kakovostnih sestavin, z veliko znanja in ljubezni. Njihovi sladoledni recepti so osnovani v sodelovanju z vrhunskimi italijanskimi mojstri, zato lahko pričakuješ dovršen okus. Njihovi tradicionalni, izvirni recepti, ki so vedno v ponudbi, so rum punch, malaga in klasična vanilija. Poleg teh te čakajo izvirni okusi, ki sledijo sodobnim trendom.
Zgodbe izolskih okusov • Sladoledarna Diana • Visit Izola
Sladoledarna in kavarna Pri Ekremu
Tudi tu je poudarek na zdravih in lokalnih sestavinah ter trajnostnih praksah. Vodja lokala tako poslanstvo vidi v prodaji zdravju prijaznih sladic in sladoleda. Tradicijo uspešno zdužuje s sodobnimi metodami in veliko vrednost polaga na izboraževanje in sodelovanje z italijanskimi in domačimi tehnologi. Njihov najbolj priljubljen okus sladoleda je pistacijaextreme. V ponudbi imajo tudi veganski sladoled brez glutena, laktoze in belega sladkorja in bogat asortima sladoledov primernih za vse – alergike in celo sladkorne bolnike.
Zgodbe izolskih okusov • Sladoledarna in kavarna Pri Ekremu • Visit Izola
Slaščičarna Izola
V slaščičarni Izola bi bilo kar škoda naročiti le eno kepico sladoleda (čeprav bo tudi ta navdušila in je precej velika). Poleg številnih okusov sladoleda imajo v ponudbi tudi okusen frozen jogurt z dodatki – in tu s prelivi, oreščki in drugimi dodatki ne skoparijo. Goste najbolj prepričata pistacijev sladoled in frozen jogurt s pistacijo, saj je okus po pistaciji zares pristen, koščki pistacije pa poskrbijo za teksturo. Odlične so tudi njihove palačinke in vaflji. Lokacija pa: neposredno ob promenadi, odlična za romantični večerni sprehod ob obali.
Urejen in sodoben lokal, kjer bodo na račun prišli tako ljubitelji sladoleda, kot tisti, ki jih poleti bolj osveži frozen jogurt. Slednji je narejen iz slovenskega mleka Planika in kombiniran z različnimi dodatki, kot so oreščki, prelivi in sveže sadje. Okusi sladoleda so izvirni in estetski, ustrežejo pa celo LCHF ali veganskim preferencam. Za mešano kepico (dva okusa) boš odštel 2,50 evra, kar ni najceneje, a je primerljivo z ostalimi ponudniki na obali. Izmed vseh okusov je temna čokolada tista, ki pusti najboljši vtis.
Nepričakovana novica prihaja iz Ilirske Bistrice, kjer bo podjetje ETA Cerkno zaprlo svoj obrat v Kosezah pri Ilirski Bistrici.
Odpuščeni bodo prejeli vse, kar jim zakonsko pripada
Brez dela bo ostalo 29 zaposlenih, odgovorni pa zagotavljajo, da bodo odpuščeni dobili vse, kar jim pripada po zakonu.
Za Radio Slovenija je predstavnik sindikata SKEI Sašo Ristič pojasnil, da sta direktor ETA Cerkno in direktorica kadrovske službe z delavci opravila razgovore in jim zagotovila, da bodo dobili vse, kar jim po zakonu pripada.
A zakaj je prišlo do zaprtja, ki sicer ni tako nenadno, kot se zdi. Koseški obrat naj bi bil že dlje pod vprašajem, saj lahko zaradi avtomatizacije vsa proizvodnja poteka v Cerknem, kjer stoji matična enota.
ETA je v lasti Nemcev
ETA se s proizvodnjo gospodinjskih aparatov ukvarja že od leta 1947. Poleg kuhalnih plošč se današnja ponudba izdelkov osredotoča na proizvodnjo termostatov za temperature do 500 stopinj Celzija.
ETA izdeluje tudi komponente iz litega železa in ima bogato strokovno znanje na področju proizvodnje tehničnih dodatkov in brizganja kovin. V proizvodnem obratu v Cerknem dela približno 730 zaposlenih.
Sicer je ETA Cerkno v 100-odstotni lasti nemškega koncerna E.G.O.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Občina Rogaška Slatina je prisluhnila mnenju prebivalcev in se po izvedeni ankete odločila za obnovo kopališča, čeprav je glasovalo manj kot 1% upravičencev.
Med 352 sodelujočimi občani se je večina (235 glasov) izrekla za ponovno ureditev javnega bazena. Današnji podpis pogodbe z izvajalcem pomeni začetek gradbenih del.
Po anketi bodo v Rogaški Slatini obnovili kopališče
Investicija v vrednosti približno 2,8 milijona € vključuje gradnjo treh bazenov (plavalnega, otroškega in čofotalnika) z več kot 600 m² vodne površine, sanitarno‑garderobne infrastrukture, prijetne senčne površine in parkirišč. Kopališče bo sprejelo do 500 kopalcev, obratovalo pa bo poleti.
Finančna konstrukcija temelji na dveh virih: 1,67 milijona € iz davka na dobitke pri igrah na srečo (eurojackpot) in 1 milijon € sofinanciranja s strani ministrstva, preostanek pa pokriva občinski proračun. Občina bo letne stroške poslovanja pokrivala s slabimi 80.000 €.
Bazen, ki naj bizaživel poleti 2026, predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj občine, da prebivalcem zagotovi kvalitetno javno letno kopališče. Občinski svet sicer opozarja, da bo mogoče projekt dokončno realizirati le ob nadaljnji zagotovitvi finančnih virov.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Če si reden obiskovalec fitnesa, se verjetno kdaj vprašaš: ali naj vztrajam pri istih vajah ali jih vsake toliko časa zamenjam? Odgovor ni črno-bel. Vse je odvisno od tvojih ciljev, napredka in tega, koliko poslušaš svoje telo.
Rutina je dobra – do neke mere
Na začetku vadbene poti je koristno, da imaš jasen in preprost načrt. Ko se učiš pravilne tehnike in vaje še niso povsem avtomatizirane, ponavljanje iste rutine pomaga utrditi osnovo. Tako se izogneš poškodbam in se postopoma navadiš na obremenitve.
A sčasoma se telo navadi. Ko isto stvar ponavljaš znova in znova, napredek začne stagnirati. To imenujemo adaptacija na trening. In ravno tu pride v poštev menjava vaj.
Kdaj je pravi čas za spremembo?
Dobro pravilo je, da vaje menjaš vsakih 6 do 8 tednov. A to ni strogo pravilo – nekateri jih spreminjajo pogosteje, nekateri redkeje. Pomembno je, da spremljaš svoje telo in napredek. Če po vadbi ne čutiš več mišične utrujenosti, ti je trening postal dolgočasen ali se moč in mišična masa ne povečujeta več, je to znak, da je čas za osvežitev.
Menjava vaj pa ne pomeni, da moraš zamenjati čisto vse. Včasih zadostuje že manjša sprememba: drugačen prijem, druga naprava, več ponovitev ali krajši odmori med serijami.
Zakaj je menjava pomembna?
Izogibaš se stagnaciji: telo potrebuje nov izziv, da se še naprej prilagaja in napreduje.
Spodbudiš različne mišične skupine: tudi majhne spremembe v kotu giba lahko aktivirajo druga vlakna znotraj iste mišice.
Zmanjšaš tveganje za poškodbe: ponavljajoče obremenjevanje enakih sklepov in mišic lahko vodi v preobremenitve.
Ohraniš motivacijo: nova vaja je nov izziv – to pa pomeni tudi večji fokus in večji užitek pri vadbi.
Kako menjati – pametno, ne kaotično
Nekateri delajo napako, da vsak teden zamenjajo celoten program. To vodi v zmedo, saj telo nima časa, da bi se sploh naučilo pravilne tehnike ali zgradilo osnovno moč. Preveč sprememb prehitro lahko naredi več škode kot koristi.
Pametneje je, da jedro programa ostane podobno (npr. počep, deadlift, bench) in okoli njih rotiraš dodatne vaje, ki jih občasno osvežiš. Cilj naj bo napredek, ne nenehno iskanje “novega”.
Poslušaj svoje telo
Seveda ni ene formule, ki bi ustrezala vsem. Če si začetnik, ti bo rutina koristila dlje časa. Če treniraš že več let, bo telo hitreje zahtevalo spremembo. Pomembno je, da se naučiš poslušati svoje telo – če se počutiš močnega, motiviranega in napreduješ, potem ni treba ničesar spreminjati. Če pa si brez energije, dolgčas ti je in stojiš na mestu, je morda čas, da stvari premešaš!
Menjava vaj ni modna muha, ampak del pametnega in dolgoročnega pristopa k vadbi. Ne gre za to, da bi bil vsak trening drugačen – gre za to, da znaš prepoznati, kdaj telo potrebuje nekaj novega, da lahko napreduje. In včasih že majhna sprememba pomeni velik korak naprej.
Forbes Slovenija letos prvič organizira prestižni izbor »30 pod 30«, ki bo na naše prizorišče pripeljal enega najbolj uglednih globalnih seznamov – osredotočen je na izjemne mlade posameznike, mlajše od 30 let, ki premikajo meje mogočega v različnih panogah.
Forbesovi »30 pod 30« so že dolgo prepoznavni kot sinonim za prihodnje voditelje, ustvarjalce in inovatorje – zdaj pa se ta zgodba začenja tudi v Sloveniji.
Kaj je »30 pod 30«?
Kaj pomeni «? Gre za priznanje, ki izpostavlja mlade talente, ki s svojim delom, idejami in pogumom pomembno vplivajo na družbo. V ospredju so izjemni dosežki – ne le na lokalni, temveč tudi na globalni ravni. Forbesov seznam ni le simbol prestiža, ampak tudi priložnost, da se ti posamezniki postavijo ob bok najprodornejšim mladim po svetu. Namenjena je tudi spodbudi samozavesti in navdiha za širšo skupnost.
Kdo lahko sodeluje?
Prijave so odprte za vse – posameznike in organizacije. Kandidati morajo biti na dan 14. novembra 2025 mlajši od 30 let, z delovanjem v Sloveniji ali v povezavi z njo, če gre za tujce, ki delujejo pri nas ali globalno. Forbes Slovenija pri izboru gleda predvsem na:
dosežke v okviru podjetništva, znanosti in tehnologije, športa ter (pop)kulture in umetnosti;
inovativnost, družbeni vpliv, potencial za prihodnost;
konkretne reference, kot so poslovni rezultati, investicije, nagrade oziroma drugi merljivi uspehi.
Prijave potekajo prek spletne prijavnice Forbes Slovenija ali preko e-pošte. V prijavi je potrebno navesti osnovne podatke (starost, reference, dosežke) in izpostaviti, zakaj je kandidat vreden mesta na seznamu. Znakovni limit je do 1.500 znakov.
Rok in postopek izbora
Rok za prijavo je postavljen na 27. junij 2025. Po preteku roka bo uredništvo Forbes Slovenija pregledalo vse prejete prijave in sestavilo ožji izbor kandidatur. Končnih 30 mladih obrazov, mlajših od 30 let, bo nato izbrala strokovna komisija.
znanost in tehnologija – raziskovalci, tehnološki pionirji, razvijalci novih rešitev.
šport – nadarjeni in uveljavljeni mladi športniki.
(pop)kultura in umetnost – ustvarjalci, umetniki, glasbeniki, vplivneži na kulturni sceni.
Vloga Forbesove urednice Bojane Humar
Bojana Humar, odgovorna urednica Forbes Slovenija, je poudarila ambicijo projekta: »Veseli nas, da bo tudi Slovenija dobila prestižni Forbesov izbor 30 pod 30…namen izbora je izpostaviti mlade, ki premikajo meje…s svojimi idejami, delom in dosežki – nekateri celo v svetovnem merilu – izkazujejo izjemen talent …«
Humarjeva je prav tako pozvala k pošiljanju predlogov in napovedala, da bodo vsi prejeti predlogi strokovno pregledani in pretehtani – zanimajo jih tako že uveljavljene zgodbe kot tisti, ki šele prihajajo v ospredje.
Pomen za slovensko družbo
Za Slovenijo je uvedba Forbesove izdaje »30 pod 30« velik korak – s tem se lokalni talenti lahko povsem legalno merijo z najbolj nadarjenimi posamezniki po svetu. Seznam bo pomembno orodje za promocijo mladih, spodbujanje njihovega razvoja in prepoznavanja na globalni ravni.
Takšni projekti dokazujejo, da ima slovenska mladina potencial, ne le nacionalni, ampak tudi mednarodni – in da je vredna omembe, širše podpore in platform, kjer lahko zablesti. Poleg tega izbor spodbuja sodelovanje in mobilizacijo skupnosti, saj vabi k nominacijam in aktivnemu vključevanju v izbor.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V Sloveniji se je leta 2024 rodilo 16.735 otrok, kar je najnižje število rojstev doslej. Čeprav se morda zdi, da gre le za številko, pa je to v resnici odsev širše družbene spremembe, ki jo že nekaj časa zaznavamo tudi v vsakdanjem pogovoru. Mladi danes odlašajo z odločitvijo o starševstvu, ali pa se zanjo sploh ne odločijo. Vse glasnejši postaja glas generacije Z, ki pravi: najprej jaz, potem, če sploh, otrok.
Generacija, rojena med letoma 1997 in 2012, razmišlja drugače kot njihovi starši. Želijo si več svobode, več časa zase, več priložnosti za raziskovanje sveta. V ospredju so potovanja, osebni razvoj, samouresničitev.
Starševstvo ni več samoumevna postaja v življenju, temveč le ena izmed možnosti, ki je pogosto precej oddaljena. Ko smo jih vprašali, zakaj še ne razmišljajo o otrocih, so med najpogostejšimi razlogi navedli prav željo po svobodi, negotovost glede prihodnosti in finančno nestabilnost s cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki rastejo iz dneva v dan. Ob tem ne gre spregledati še enega pomembnega dejavnika: stanovanjske problematike. Slovenska mladina se od staršev osamosvaja zelo pozno.
Povprečna starost ob odhodu iz primarnega doma je pri nas kar 29,1 leta, medtem ko evropsko povprečje znaša 26,3. Lastno stanovanje je za mnoge nedosegljiv luksuz, najemnine so visoke, bančni pogoji strogi, prihodnost pa vse prej kot varna. V takšnem okolju se vprašanje o otroku pogosto zdi odmaknjeno in nerealno.
Poleg ekonomskih in družbenih dejavnikov pa ima velik vpliv tudi psihološki vidik. Mnogi mladi izpostavljajo, da si želijo najprej poskrbeti za svoje duševno zdravje, najti notranji mir in stabilnost, preden razmišljajo o otroku. Generacija Z je prva, ki se o tem odkrito pogovarja – brez tabujev, brez idealiziranja in brez opravičevanja. Prav tako se vse več mladih zaveda vpliva okoljske krize, kar v nekaterih primerih vpliva tudi na odločitev o (ne)starševstvu.
A to ne pomeni, da si mladi družine ne želijo. Veliko jih pravi, da o tem sicer razmišljajo, a želijo najprej ustvariti pogoje, v katerih bi bilo starševstvo resnično nekaj lepega, ne dodatna obremenitev. Želijo si družbo, ki jih podpira, sistem, ki jim omogoča svobodno odločitev in pogoje, v katerih se bodo za otroka odločili z zaupanjem, ne s strahom.
Zato so v Baby Centru pripravili kratko in anonimno anketo, ki odpira prostor za iskren pogovor: Baby Maybe? Boš vozil življenje solo ali sanjaš o družini?
Z njo želijo bolje razumeti, kaj vpliva na odločitve mladih in kako kot družba lahko ustvarimo okolje, kjer se bo odločitev za družino čutila kot priložnost, ne kot pritisk.
Sledeči slovnični nasvet se bo posvečal eni sami besedi: projekt. Vezljivost tega samostalnika je dokaj zanimiva, z različnimi predlogi samostalnik dobiva nov pomen hkrati pa se mnogo ljudi ne zaveda, da en predlog nikakor ne sodi blizu »projekta«.
projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
Pravilni predlogi ob projektu
Korpus Gigafida 2.0 izpričava, da v slovenščini pred projektom večinoma stojita predloga pri in v.
Po SSKJ predlog pri (1) pomensko izraža navzočnost ali delo, udejstvovanje (SSKJ: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju), predlog v (2) pa področje delovanja ali nastopanja, če gre za abstraktni samostalnik (SSKJ: delati v administraciji, turizmu).
Tako dobimo slovnično neoporečne zveze kot so:
pri projektudelamo, sodelujemo, pomagamo, vztrajamo, tudi
v projektusodelujemo (npr. mesto Radovljica sodeluje v projektu Venerina pot),
pri ali v projektu smo udeleženi. Gre za izražanje sodelovanja ali udeležbe.
Kaj pa kadar delamo na projektu? To s slovnične perspektive ne gre. Raba predloga na je nevtralna, če samostalnik označuje nekaj prostorskega (delati na področju turizma, delati na kmetiji, terenu, polju, radiu …na banki, občini).
Vendar vsi vemo, da neredko vidimo ali slišimo, da nekdo dela na nečem, kar ni prostorsko. Takšna raba se večinoma pojavlja v publicističnih besedilih, predvsem na spletu. V lektoriranem gradivu pa je veliko redkejša.
Zakaj torej uporabljamo na?
Predlog na izhaja kot kalk iz angleščine in nemščine, saj je njihov »delati pri projektu« res »working on a project« oziroma »an einem Projekt arbeiten«. Takšnemu dobesednemu prevajanju se reče kalkiranje.
V angleščini sta predloga on in at ločilna, saj working on a project izraža neposredno vključenost osebe v projekt, medtem ko working at a project kaže na posredno vključenost. V slovenščini se ta razlika izgubi.
Poleg tega je takšna raba samostalnika projekt nekako tuja slovenščini. Če besedo nadomestimo s svojo sopomenko iz prvega slovarskega pomena, torej načrt, se nam vsem sliši čudno reči, da delamo na načrtu. Načrt ustvarjamo, izdelujemo, sodelujemo pri njem itd. Prav tako gradimo gradbeni projekt, načrtujemo gradbeni projekt, financiramo projekt.
Predlog na lahko potencialno izraža intenzivno ukvarjanje z nečim, kot bi bil primer delati na sebi. Strinjamo se, da pri ali v v tem primeru nista primerna, hkrati pa razumemo tudi, da tukaj na ne pomeni prostora.
Težava s predlogom na pravzaprav nastane zaradi neprimernega glagola delati. Kot vidimo na primerih v slovarskem izpisku ali primerih, ki se jih spomnimo sami, bi le redko vezali projekt z delati.
Če si želiš pisati še bolje, ali se kdaj znajdeš v negotovosti, kako je bolj pravilno pisati, lahko uporabiš spletno lektorico Amebis Besano. Pregledala bo tvoje besedilo, ti popravila napake in postavila vejice. Z njo pa si lahko pomagaš tudi spregati in sklanjati. Plačljiv program Amebis Besana pa bo kos daljšim besedilom in popravil še več napak. Piši bolje z Amebis Besano!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V Breginju in okolici je potekalo državno planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT Kobarid 2025), katerega izvedbo je organiziralo Planinsko društvo Kobarid pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije.
Ob 70. obletnici planinske orientacije v Sloveniji
Dogodek je zaznamoval jubilej – 70. obletnico tovrstne orientacije v Sloveniji. Tekmovanje je privabilo kar 69 ekip in 280 tekmovalcev iz šestih orientacijskih lig, od osnovnošolskih ekip do članov društva in družin.
Tekmovalci so se pomerili v devetih kategorijah – A (učenci do 6. razreda) do I (odprta kategorija). Zmagovalne ekipe so zastopale PD Žalec, PD Poljčane, PD Velenje in PD Vitanje. Prve tri ekipe v kategorijah B, C, D in E so se uvrstile na balkansko tekmovanje (IMOC) jeseni.
Tekmovanje ni bila le športna preizkušnja, temveč tudi intelektualno-izobraževalna. Pomembno vlogo je imelo planinsko znanje – izdelava vozlov, prva pomoč, orientacija, poznavanje rastlin in zgodovine Breginjskega Kota. Dvodnevno tekmovanje je zaznamovalo spremenljivo vreme z dežjem in točo, ki je udeležencem predstavljalo dodatno preizkušnjo vzdržljivosti in orientacijske spretnosti.
SPOT Kobarid 2025 je utrdil našo dolgoletno orientacijsko tradicijo, spodbudil učenje in vzajemno povezanost ter pokazal, da orientacija ostaja vitalen del planinske šole in ljubezni do gorskega sveta.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Poletje ni le čas počitnic, temveč tudi obdobje, ko se v Sloveniji opravi največ študentskega dela. Številni dijaki in študenti izkoristijo čas brez predavanj in šolskih obveznosti za pridobivanje delovnih izkušenj, dodatnega zaslužka in kompetenc, ki jim pomagajo na poti v samostojno življenje. Stanje na trgu dela se za mlade izboljšuje, to vidimo pri višji urni postavki, več pravicah in zavedanju delodajalcev, da je študentsko delo izredno pomembno.
Poletje prinese tudi največ dela
Po podatkih e-Študentskega servisa se v tem času delo opravlja najbolj intenzivno, letošnje leto pa je zaznamovala tudi rast urne postavke – ta trenutno znaša 9,32 evra bruto, kar je 10 % več kot lani.
Kljub manjšemu številu objavljenih del – približno 10 % manj kot preteklo leto – pa je povpraševanje delodajalcev še vedno visoko, predvsem za dela, povezana s strokovnimi znanji in kompetencami.
Največ študentskega dela se opravi na področjih, kot so prodaja, administracija, gostinstvo, turizem in fizična dela. Vedno bolj pa raste tudi povpraševanje po študentih s strokovnim znanjem s področij, kot so računalništvo, digitalni marketing, elektrotehnika, zdravstvo in podobno.
Podjetja najtežje zapolnijo pozicije za preprosta dela, kot je strežba, medtem ko vse pogosteje iščejo študente za bolj specializirana področja. Medtem ko podjetja iščejo mlade s specifičnimi znanji, študenti sami vse pogosteje dajejo prednost delom, ki jim omogočajo dolgoročne koristi: povezavo s študijem, možnost zaposlitve in razvoj kompetenc.
Med najbolj pogostimi oblikami študentskega dela pa najdemo:
delo v prodaji in s strankami,
administrativna opravila,
strokovna dela (IT, zdravstvo, kemija, inženiring),
delo v gostinstvu in turizmu,
fizična dela (pakiranje, skladiščenje, vrtnarjenje).
Plačilo – ključni dejavnik
Povprečna bruto urna postavka za študentsko delo je trenutno 9,32 evra, kar pomeni, da so najbolj iskana dela tista, ki ponujajo več kot zakonsko določeni minimum (7,34 evra bruto). Zanimivo je, da je le 10 % oglasov za delo objavljenih po minimalni postavki, večina teh del pa se težko zapolni – razen če vključujejo specifične pridobitve za kariero.
Za primerjavo: povprečna urna postavka v Sloveniji leta 2024 je znašala 8,72 evra, kar je za 21 % več od minimalne. Ta razkorak pomeni pritisk na delodajalce, ki bodo morali za privabljanje mladih ponujati boljše pogoje – še posebej ob dejstvu, da so generacije mladih vse manjše.
Po podatkih raziskave Mladi in trg dela, izvedene maja 2025 na vzorcu 7.523 mladih, kar 60,7 % anketiranih brez študentskega dela ne bi moglo študirati. Študentsko delo tako še vedno pomembno prispeva k dostopnosti izobraževanja, saj pomaga pri pokrivanju stroškov bivanja, prehrane, študijskih materialov in ostalih življenjskih potreb.
Študenti delo ocenjujejo kot ključno za:
izboljšanje življenjskega standarda (79,2 %),
pridobivanje delovnih izkušenj (78,1 %),
hiter in varen zaslužek (69 %).
Sistemska ureditev, ki omogoča hitro izplačilo prek študentskega servisa, predstavlja pomemben dejavnik varnosti za mlade, ki se z delom pogosto prvič srečajo.
Prispevek k pokojnini
Od leta 2015 se za študentsko delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tudi študentsko delo že 10 let šteje v pokojninsko dobo.
Če študent opravlja delo v povprečju 2,5 meseca letno, si v petih letih študija zagotovi eno leto pokojninske dobe. To je pomemben korak k večji socialni varnosti mladih in spodbuda, da delo ni le kratkoročna rešitev, temveč tudi del dolgoročnega zavarovanja.
Pravice dijakov in študentov pri delu se v zadnjih letih močno približujejo tistim iz redne zaposlitve:
urejena je minimalna urna postavka (trenutno 7,34 € bruto),
plačani odmori za malico,
evidentiranje delovnega časa,
posebna zaščita za mladoletne delavce,
prepoved diskriminacije, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih,
plačano uvajanje in obveznost spoštovanja oglaševane postavke.
To kaže, da je študentsko delo danes bolj kot kadarkoli prej formalizirano in zaščiteno, kar povečuje njegovo vrednost in varnost.
Študentsko delo kot vstopnica za zaposlitev
Prva znanstvena monografija o študentskem delu v Sloveniji, objavljena leta 2025, potrjuje dolgo zaznane trende. Kar 62 % mladih se po koncu študija zaposli prav pri enem izmed delodajalcev, kjer so že delali kot študenti. To kaže, da študentsko delo ni le začasna rešitev, temveč ključni element prehoda na trg dela.
Poleg tega omogoča gradnjo socialne mreže, ki odpira vrata do drugih priložnosti. Statistika pravi, da kar 90,3 % mladih hitro najde zaposlitev po študiju, kar je v veliki meri posledica prej pridobljenih izkušenj. Mladi pa so tudi izpostavili, da iščejo dobro plačilo, povezavo z njihovim prihodnjim delom in dober ugled delodajalca.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ko ponoči pogledamo v nebo, vidimo tisoče svetlečih se pik, ki so nam znane kot zvezde. Vendar to, kar vidimo s prostim očesom, predstavlja le neznaten delček nepredstavljivega števila zvezd, ki obstajajo v vesolju. Vprašanje o njihovem številu je eno od najpogostejših in hkrati najzahtevnejših astronomskih vprašanj.
Izziv merjenja neskončnosti
Določitev natančnega števila zvezd v vesolju je praktično nemogoča naloga. Vesolje je tako obsežno, da ga v celoti ne moremo opazovati, poleg tega pa se nenehno širi. Astronomi zato uporabljajo različne metode ocenjevanja, ki temeljijo na opazovanjih in matematičnih modelih.
Najprej se osredotočimo na našo galaksijo, Rimsko cesto. Ta spiralna galaksija vsebuje med 100 in 400 milijard zvezd. To ogromno razliko v ocenah lahko pripišemo dejstvu, da se nahajamo znotraj galaksije, kar otežuje natančno štetje. Mnoge zvezde so skrite za kozmičnim prahom, druge pa so pretemne, da bi jih zaznali z našimi trenutnimi instrumenti.
Naslednji korak je ocenitev števila galaksij v opazljivem vesolju. Sodobni teleskopi, kot je Hubbleov vesoljski teleskop, so razkrili, da obstajajo triljoni galaksij. Nedavne študije ocenjujejo, da se v opazljivem vesolju nahaja vsaj 2 triliona galaksij, čeprav nekateri raziskovalci menijo, da je to število morda še višje.
Če kombiniramo povprečno število zvezd v galaksiji z ocenjenim številom galaksij, pridemo do osupljive številke. Astronomi ocenjujejo, da se v opazljivem vesolju nahaja med 10^22 in 10^24 zvezd. To pomeni število z 22 do 24 ničlami – številka, ki je tako velika, da presega človeško razumevanje.
Da si lažje predstavljamo to astronomsko število, lahko naredimo primerjavo z znano količino. Če bi zvezde primerjali z zrni peska, bi jih bilo v opazljivem vesolju več, kot je zrn na vseh plažah Zemlje skupaj! Nekateri znanstveniki celo trdijo, da je zvezd več kot atomov v človeškem telesu.
Omejitve naših spoznanj
Pomembno je poudariti, da govorimo le o opazljivem vesolju – delu vesolja, ki ga lahko za zdaj vidimo z našimi teleskopi. To je sfera s polmerom približno 46,5 milijarde svetlobnih let, vendar celotno vesolje lahko sega daleč onkraj teh meja. Če je vesolje neskončno, kot predvidevajo nekateri kozmološki modeli, potem je tudi število zvezd neskončno.
Z napredkom tehnologije in izgradnjo novih, zmogljivejših teleskopov bomo morda lahko natančneje ocenili število zvezd. Teleskop James Webb, ki je nadomestil Hubbleov teleskop, že prinaša nova spoznanja o najoddaljenejših galaksijah in najzgodnejših zvezdah v vesolju.
Čeprav verjetno nikoli ne bomo izvedeli točnega števila zvezd v vesolju, nam že današnje ocene kažejo, kako nepredstavljivo bogat je kozmos. Težko si je predstavljati, da vsaj ena izmed teh neštetih zvezd ne bi imela planeta z življenjem. Ob takšni misli se zaveš, kako majhni smo v primerjavi z neskončnim vesoljem – a prav zato je občudovanje narave, ki nas obdaja, še toliko večje.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
