Portal infoPot je v zadnjih letih postal eden najbolj prepoznavnih virov prometnih informacij v Sloveniji. Njihove objave spremljajo vozniki, ki jih zanimajo zapore, prometne spremembe, obnove cest in dogajanje na številnih slovenskih gradbiščih. Za portal MojPrihranek so spregovorili o njihovih začetkih, vrtoglavi statistiki in stanju na slovenskih cestah.

Ekipa infoPoti o preprostih začetkih iz preproste želje

Ekipa infoPota pravi, da se je vse skupaj začelo precej preprosto, z občutkom, da voznikom pomembne informacije pogosto niso na voljo pravočasno ali dovolj jasno. »Preprosto smo opazili, da vozniki pogosto nismo pravočasno ali dovolj jasno obveščeni o delovnih zaporah in drugih prometnih spremembah,« pojasnjujejo.

Zato so na Facebooku odprli stran infoPot in začeli pripravljati pregledne grafike ter zemljevide, s katerimi so želeli voznikom olajšati razumevanje zapor, prometnih omejitev in možnih obvozov.

Njihov cilj je bil tudi nekoliko širši, želeli so spodbuditi uradne institucije k jasnejšemu in predvsem pravočasnejšemu obveščanju. Čeprav večjih sistemskih sprememb niso dosegli, so hitro ugotovili, da je potreba po tovrstnih informacijah med vozniki velika.

➡️ Preberite celoten intervju z ekipo infoPot.

Rast brez enega samega prelomnega trenutka

Ko je infoPot začel pridobivati sledilce, ekipo rast ni presenetila. Potreba po informacijah je namreč obstajala že pred njihovim prihodom na sceno.

»Že leta 2021 so bila družbena omrežja polna skupin, v katerih so si vozniki izmenjevali informacije o razmerah na cestah,« pravijo. Ob vse večji prometni obremenjenosti pa je potreba po hitrih in razumljivih informacijah samo še večja.

Pri tem ne izpostavljajo enega samega trenutka, ki bi čez noč spremenil njihov projekt. Rast je bila postopna. Izboljševali so grafike, izpopolnjevali zemljevide, dodajali fotografije z gradbišč in vsebine s terena.

»Verjamemo, da je današnje število sledilcev predvsem naravna posledica potrebe po preglednih in uporabnih prometnih informacijah, ki smo jo očitno uspeli prepoznati in vsaj deloma zapolniti,« ocenjujejo.

Za objavami stoji precej večja ekipa, kot se zdi

InfoPot ni le nekaj ljudi, ki sedijo za računalnikom in spremljajo prometne informacije. Ekipo sestavljata stalnejše jedro, ki pripravlja grafike, zemljevide in objave, ter širša mreža sodelavcev in prostovoljcev, ki pošiljajo fotografije in informacije s terena.

»Mnogi med njimi tudi sami z zanimanjem spremljajo infrastrukturne projekte in z veseljem prispevajo k vsebinam, ki jih objavljamo,« pravijo.

Ker sodelovanje prostovoljcev ni stalno, pa je delo pogosto padlo tudi neposredno na člane ekipe. V zadnjih dveh letih so zato sami opravljali številne terenske obhode gradbišč. Koliko jih lahko opravijo, je odvisno od časa, motivacije in, nenazadnje, denarja.

Prometni mozaik, ki ga je treba sestaviti

Ena od posebnosti infoPota je, da objave pogosto združujejo informacije, ki so sicer razpršene po številnih različnih virih. Ekipa to delo opisuje kot sestavljanje prometnega mozaika.

Podatki so večinoma javno dostopni, vendar jih je treba iskati pri upravljavcih cest, koncesionarjih, občinah, izvajalcih del in organizatorjih prireditev. Nato jih je treba povezati in prevesti v obliko, ki jo voznik hitro razume.

Največji problem je pogosto čas

»Največji izziv je, da informacije pogosto prispejo zelo pozno,« opozarjajo. Takrat je treba grafike in objave pripraviti praktično tik pred spremembo prometne ureditve, kar otežuje tako pravočasno obveščanje kot pripravo kakovostne vsebine.

Pri razlagah večjih infrastrukturnih projektov uporabljajo tudi starejšo strokovno literaturo, arhivsko gradivo, projektno dokumentacijo, pogodbe in druge javno dostopne vire.

Ena objava lahko zahteva več dni dela

Med projekti, ki so jim vzeli največ časa, izpostavljajo lansko obnovo odseka štajerske avtoceste. Priprave so trajale več dni, končni sklop pa je obsegal približno deset predhodnih objav, grafike ob večjih spremembah prometne ureditve in fotografije gradbišča v različnih fazah.

Pri manjših projektih je lahko za pripravo objave potrebnih nekaj ur. Ko je grafika pripravljena, ji dodajo še ključne informacije, ki jih voznik potrebuje, da čim hitreje razume, kaj ga čaka na poti.

»Mislijo, da imamo vpliv na prometne ureditve«

Prepoznavnost pa ima tudi nekoliko nepričakovano posledico. Nekateri uporabniki namreč menijo, da je infoPot povezan z državnimi institucijami.

»Ker objavljamo prometne informacije, zemljevide zapor in fotografije z gradbišč, marsikdo domneva, da smo del katere od državnih institucij ali da imamo celo vpliv na prometne ureditve in potek del,« pravijo.

Posledično se nanje obračajo tudi jezni vozniki, ki imajo vprašanja ali kritike glede zapor in prometnih ureditev. Ekipa njihove frustracije razume, saj se z zastoji srečuje tudi sama, vendar večkrat poudari, da infoPot ni povezan z DARS, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ali ministrstvom za infrastrukturo.

Na terenu niso doživeli samo prijetnih zgodb

Delo na terenu prinaša tudi manj prijetne trenutke. Ekipa pravi, da so ob obiskih gradbišč pogosto deležni radovednosti in zanimanja ljudi, a se je zgodilo tudi marsikaj bolj nepričakovanega.

»Med enim od obhodov so nam na parkirišču poškodovali vozilo, med preleti nas je že ustavila policija, doživeli pa smo tudi anonimno prijavo zaradi več objavljenih fotografij in posnetkov iz zraka,« razkrivajo.

Zaradi domnevnih kršitev pravil pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov so morali sodelovati v postopku pred Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije. Postopek se je po njihovih besedah končal hitro in korektno, saj so predložili potrebna dokazila in dovoljenja.

Čeprav so obiskali številna slovenska gradbišča, je njihov favorit še vedno viadukt Črni Kal. »Njegova višina, dolžina in predvsem umestitev v kraški svet še danes delujejo zelo mogočno,« pravijo. Šele pogled od spodaj po njihovem mnenju zares pokaže razsežnost in zahtevnost gradnje.

Skoraj 21 milijonov ogledov

Da je zanimanje za njihove vsebine veliko, potrjuje tudi statistika. Na Facebooku so lani objavili 799 prispevkov, ki so skupaj dosegli 20.914.907 ogledov.

»Naše objave si je ogledalo približno 1,2 milijona različnih uporabnikov,« pravijo. Večina jih prihaja iz Slovenije, okoli štiri odstotke pa si razdelijo uporabniki iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.

Najbolj se primejo objave o velikih zaporah in spremembah prometne ureditve, ki vplivajo na veliko število voznikov. Veliko zanimanja pritegnejo tudi fotografije in posnetki rekonstrukcij avtocest.

»Očitno vsi radi preverimo, kaj se dogaja za ograjo gradbišča,« ugotavljajo.

Vozniki vidijo asfalt, ne vidijo pa vsega, kar pride pred njim

Ena od stvari, ki jo želi infoPot približati javnosti, je tudi dejstvo, da gradnja oziroma obnova ceste ni samo polaganje novega asfalta.

»Nekateri uporabniki predvsem ne vidijo dela, ki je potrebno še preden se položi prva plast asfalta,« opozarjajo. Sem sodijo ureditev terena, odvodnjavanje, stabilizacija tal, zaščita brežin in prestavitve različnih vodov.

Na avtocestah so posegi še posebej zahtevni, saj morajo prenovljeni odseki zdržati izjemne prometne obremenitve. Cena za to pa so med drugim tudi zastoji in omejitve v času del.

Tretja razvojna os bi morala biti hitrejša

Če bi lahko pospešili en infrastrukturni projekt v Sloveniji, ekipa ne bi dolgo razmišljala. Izpostavili bi tretjo razvojno os, tako severni kot južni del.

Posebej problematična se jim zdi povezava med Slovenj Gradcem, Velenjem in Žalcem, ki je po njihovem mnenju dotrajana, prometno obremenjena, na številnih mestih nevarna in predvsem časovno potratna. Podobno vidijo pomen južnega dela, ki bi Belo krajino bolje povezal z Novim mestom in preostalim avtocestnim omrežjem.

Za zastoje niso vedno krive zapore

Ekipa infoPota opozarja tudi na nekoliko drugačen pogled na prometne zastoje. Po njihovem mnenju ni mogoče vseh pripisati zgolj gradbiščem in zaporam.

Pomembno vlogo imajo tudi vozniki sami, s prilagajanjem začasni prometni ureditvi, upoštevanjem signalizacije, enakomerno vožnjo, varnostno razdaljo in strpnostjo.

»Zapora je ovira, vendar lahko s svojim ravnanjem vsi prispevamo k temu, da so zastoji krajši, promet pa varnejši.«

Ko ocenjujejo razvoj slovenske prometne infrastrukture v zadnjem desetletju, niso brez zadržkov. »Skrbi nas predvsem odsotnost dolgoročne prometne strategije, ki bi se izvajala ne glede na menjave oblasti,« pravijo. Ob tem dodajajo: »Gremo naprej, vendar nekoliko prepočasi«

Veliki infrastrukturni projekti trajajo dlje od enega političnega mandata, zato po njihovem potrebujejo širše strokovno in družbeno soglasje.

Ob tem opozarjajo, da nekateri avtocestni odseki že presegajo svoje zmogljivosti. Širitev lahko pomaga, vendar verjetno ne za vedno. Dolgoročna rešitev bi morala vključevati tudi zmanjšanje števila avtomobilov na cestah.

»Resničen premik bi dosegli, če bi ljudem ponudili javni potniški promet, ki bi bil časovno, stroškovno in uporabniško primerljiva alternativa avtomobilu.«

Po njihovem bi bilo treba kraje, kot so Kamnik, Domžale, Mengeš, Vrhnika, Grosuplje in Kranj, čim prej bolje povezati z železniškim in avtobusnim prometom.