Poletje ni le čas počitnic, temveč tudi obdobje, ko se v Sloveniji opravi največ študentskega dela. Številni dijaki in študenti izkoristijo čas brez predavanj in šolskih obveznosti za pridobivanje delovnih izkušenj, dodatnega zaslužka in kompetenc, ki jim pomagajo na poti v samostojno življenje. Stanje na trgu dela se za mlade izboljšuje, to vidimo pri višji urni postavki, več pravicah in zavedanju delodajalcev, da je študentsko delo izredno pomembno.

Poletje prinese tudi največ dela

Po podatkih e-Študentskega servisa se v tem času delo opravlja najbolj intenzivno, letošnje leto pa je zaznamovala tudi rast urne postavke – ta trenutno znaša 9,32 evra bruto, kar je 10 % več kot lani.

Kljub manjšemu številu objavljenih del – približno 10 % manj kot preteklo leto – pa je povpraševanje delodajalcev še vedno visoko, predvsem za dela, povezana s strokovnimi znanji in kompetencami.

Največ študentskega dela se opravi na področjih, kot so prodaja, administracija, gostinstvo, turizem in fizična dela. Vedno bolj pa raste tudi povpraševanje po študentih s strokovnim znanjem s področij, kot so računalništvo, digitalni marketing, elektrotehnika, zdravstvo in podobno.

Kje in kaj študenti delajo?

Podjetja najtežje zapolnijo pozicije za preprosta dela, kot je strežba, medtem ko vse pogosteje iščejo študente za bolj specializirana področja. Medtem ko podjetja iščejo mlade s specifičnimi znanji, študenti sami vse pogosteje dajejo prednost delom, ki jim omogočajo dolgoročne koristi: povezavo s študijem, možnost zaposlitve in razvoj kompetenc.

Med najbolj pogostimi oblikami študentskega dela pa najdemo:

• delo v prodaji in s strankami,
• administrativna opravila,
• strokovna dela (IT, zdravstvo, kemija, inženiring),
• delo v gostinstvu in turizmu,
• fizična dela (pakiranje, skladiščenje, vrtnarjenje).

Plačilo – ključni dejavnik

Povprečna bruto urna postavka za študentsko delo je trenutno 9,32 evra, kar pomeni, da so najbolj iskana dela tista, ki ponujajo več kot zakonsko določeni minimum (7,34 evra bruto). Zanimivo je, da je le 10 % oglasov za delo objavljenih po minimalni postavki, večina teh del pa se težko zapolni – razen če vključujejo specifične pridobitve za kariero.

Za primerjavo: povprečna urna postavka v Sloveniji leta 2024 je znašala 8,72 evra, kar je za 21 % več od minimalne. Ta razkorak pomeni pritisk na delodajalce, ki bodo morali za privabljanje mladih ponujati boljše pogoje – še posebej ob dejstvu, da so generacije mladih vse manjše.

Študentsko delo kot socialni korektiv

Po podatkih raziskave Mladi in trg dela, izvedene maja 2025 na vzorcu 7.523 mladih, kar 60,7 % anketiranih brez študentskega dela ne bi moglo študirati. Študentsko delo tako še vedno pomembno prispeva k dostopnosti izobraževanja, saj pomaga pri pokrivanju stroškov bivanja, prehrane, študijskih materialov in ostalih življenjskih potreb.

Študenti delo ocenjujejo kot ključno za:

• izboljšanje življenjskega standarda (79,2 %),
• pridobivanje delovnih izkušenj (78,1 %),
• hiter in varen zaslužek (69 %).

Sistemska ureditev, ki omogoča hitro izplačilo prek študentskega servisa, predstavlja pomemben dejavnik varnosti za mlade, ki se z delom pogosto prvič srečajo.

Prispevek k pokojnini

Od leta 2015 se za študentsko delo plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tudi študentsko delo že 10 let šteje v pokojninsko dobo.

Če študent opravlja delo v povprečju 2,5 meseca letno, si v petih letih študija zagotovi eno leto pokojninske dobe. To je pomemben korak k večji socialni varnosti mladih in spodbuda, da delo ni le kratkoročna rešitev, temveč tudi del dolgoročnega zavarovanja.

Pridobljene pravice študentov

Pravice dijakov in študentov pri delu se v zadnjih letih močno približujejo tistim iz redne zaposlitve:

• urejena je minimalna urna postavka (trenutno 7,34 € bruto),
• plačani odmori za malico,
• evidentiranje delovnega časa,
• posebna zaščita za mladoletne delavce,
• prepoved diskriminacije, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih,
• plačano uvajanje in obveznost spoštovanja oglaševane postavke.

To kaže, da je študentsko delo danes bolj kot kadarkoli prej formalizirano in zaščiteno, kar povečuje njegovo vrednost in varnost.

Študentsko delo kot vstopnica za zaposlitev

Prva znanstvena monografija o študentskem delu v Sloveniji, objavljena leta 2025, potrjuje dolgo zaznane trende. Kar 62 % mladih se po koncu študija zaposli prav pri enem izmed delodajalcev, kjer so že delali kot študenti. To kaže, da študentsko delo ni le začasna rešitev, temveč ključni element prehoda na trg dela.

Poleg tega omogoča gradnjo socialne mreže, ki odpira vrata do drugih priložnosti. Statistika pravi, da kar 90,3 % mladih hitro najde zaposlitev po študiju, kar je v veliki meri posledica prej pridobljenih izkušenj. Mladi pa so tudi izpostavili, da iščejo dobro plačilo, povezavo z njihovim prihodnjim delom in dober ugled delodajalca.