Najboljši filmi leta 2025

Najboljši filmi leta 2025
Najboljši filmi leta 2025

Leto je naokoli, tu pa je seznam najboljših filmov leta 2025.

Imeli smo kar nekaj filmskih razlogov, da smo ostali budni pozno v noč ali se večkrat odpravili v kino. Nekateri filmi so nas popolnoma sezuli, drugi prijetno presenetili, spet tretji pa sprožili burne debate med gledalci. Skupno jim je eno: pustili so vtis.

Spodaj najdete izbor filmov, ki so zaznamovali leto 2025. Takšnih, o katerih se je govorilo, ki so se jih splačalo pogledati in ki jih bomo še dolgo omenjali.

35. Brez povratka: Nasledstvo

Brez povratka: Nasledstvo oziroma Brez povratka 6
Brez povratka: Nasledstvo oziroma Brez povratka 6 Foto: on finaldestination

Težko je najti šesti film v franšizi, ki bi ga lahko uvrstili celo na vrh slednje. S pomočjo poznanega koncepta, ki mu je vdahnjena dobršna mera svežine, se Brez povratka: Nasledstvo uspešno povzpne k vrhu franšize. Zagotovo najbolj zabaven film v franšizi, točno to, kar je ta potrebovala.

34. Sopotnica

Sopotnica
Sopotnica Foto: on imdb

Sopotnica je znanstveno-fantastični rom-com, ki je na ramenih zanimivih zapletov in ponovno odlične Sophie Thatcher v glavni vlogi predstavljal odličen vstop v filmsko leto 2025. Obenem pa gre za celovečerni prvenec Drewa Hancocka, o katerem bomo še slišali.

33. Predator: Mrtva zemlja

Predator; Badlands

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da lahko na seznamu najboljših filmov leta najdemo dva filma iz franšize Predator, ki jo je pred desetletji začel John McTiernan. Prvič do zdaj se zdi, da ima v Danu Trachtenbergu franšiza jasno vizijo in Mrtva zemlja je dobrodošel vstop v franšizo.

32. Skupaj

Alison Brie in Dave Franco v filmu Skupaj
Alison Brie in Dave Franco v filmu Skupaj Foto: on imdb

Prepričljiv prvenec režiserja in scenarista Michaela Shanksa, ki stoji na še bolj prepričljivi igri Alison Brie in Dava Franca. Telesna groza še ni bila tako romantična. Film je za izbrano vejo gledalcev, ki pa bodo pri določenih elementih ostali praznih rok, pri drugih pa jih imeli premalo.

31. Avatar: Ogenj in pepel

Na'Vi
Foto: on avatar

Jamesu Cameronu je ponovno uspelo narediti visokoleteč film, ki je v kinodvorane privabil ogromno število ljudi. Ni pa mu uspelo ločiti filma od predhodnikov, ki sta nekaj korakov pred njim. Čeprav gre za vizualni spektakel, pa zgodba obstane in peša oziroma je bilo za ta segment porabljenih kar šest ur.

30. Izgubljeni avtobus

Izgubljeni avtobus
Izgubljeni avtobus Foto: on imdb

Paul Greengrass predstavlja film o uničujočem požaru v Kaliforniji, ki spomni na čustveni udarec Samo za pogumne (Only the Brave, 2017). S prepričljivima vlogama Matthewa McConaugheyja in Americe Ferrere je posnet po resničnih dogodkih. Eden najbolj napetih filmov leta.

29. Umri, ljubica moja / Če bi imela noge, bi te brcnila

Rose Byrne v filmu Če bi imela noge, bi te brcnila
Rose Byrne v filmu Če bi imela noge, bi te brcnila Foto: on imdb

V letu 2025 si mesto filma, ki ga je bilo najtežje gledati, delita dva. To sta Umri, ljubica moja režiserke Lynne Ramsay in Če bi imela noge, bi te brcnila režiserke Mary Bronstein. Obe krasita fantastični vlogi glavnih igralk Jennifer Lawrence in še posebej Rose Byrne. Medtem, ko se prvi še nekoliko trudi prikupiti običajnemu gledalcu, je drugi namerno eden najbolj turobnih ogledov.

28. K-Pop: Lovci na demone

KPop Demon Hunters
Foto: on netflix

Animirani hit leta, ki je po dolgih letih postal tudi fenomen. Ciljna publika je jasna in četudi številni izven nje ne bodo našli veliko oprijemljivega v animiranem filmu, ta izven okvirja pesmi in k-pop kulture ponuja tudi preizpraševanje o pripadnosti, odločitvah preteklosti in prijateljstvu.

27. Veliko, pogumno in lepo ptoovanje

Veliko, lepo, pogumno potovanje
Veliko, lepo, pogumno potovanje Foto: on imdb

Čeprav velja za enega bolj opaznih finančnih polomov leta, v sebi nosi nekaj prikupnega. Verjetno gre v tem primeru tudi za enega najbolj razcepljenih filmov, saj nekateri menijo, da Colin Farrell in Margot Robbie nimata kemije, drugi pa, da gre za najboljši romantični film leta. Resnica je nekje vmes.

26. Večnost

Večnost
Večnost Foto: on imdb

Čudovita romantična komedija, ki v filmski svet vrata vse barve mavrice. S prepričljivimi vlogami Elizabeth Olsen, Milesa Tellerja in Calumma Turnerja se sprašuje, kaj bi izbrali, ko je pred vami večnost. Zabaven in romantičen scenarij, ki je bil pred leti izglasovan na črno listo scenarijev, ki bodo kmalu film. V Sloveniji si ga žal ni bilo mogoče ogledati, so ga pa predvajali čez mejo.

25. F1

Brad Pitt v filmu o Formuli 1
Foto: on apple

Top-Gun na dirkaški stezi. Akcijski spektakel leta, ki je verjetno najboljši, v najslabšem primeru pa eden najboljših, dirkaških filmov v zgodovini filma. Brad Pitt v vlogi starejšega voznika formule, ki mora hote ali nehote pod okrilje vzeti arogantnega in talentiranega mladeniča.

24. Zootropolis 2

Zootropolis 2
Foto: on disney

Zootropolis 2 je vse, kar bi si želeli od nadaljevanje. Bo zabaven in duhovit ogled s prijetnim sporočilom za današnji svet, obenem pa razširi tematike in animacijo, ki jo je načel prvi. Disney se je držal formule ‘ne spreminjaj, če deluje’.

23. Predator: Killer of Killers

Samuraj proti predatorju
Foto: on disney

Prišel je od nikoder in presenetil. Animirani film Dana Trachtenberga, ki je razširil svet Predatorja in oboževalcem ponudil vse, kar so si želeli od svojih konceptov. Verjetno gre za najbolj pomemben film v franšizi, saj prikaže največ prihodnosti oziroma smeri, kamor se bi ta znala napotiti.

22. Ura izginotja

Ura izginotja, Weapons
Foto: on tmdb

Zach Cregger se je po kultno uspešnem Barbaru vrnil s filmom, zaradi katerega naj bi Jordan Peele odpustil svojo ekipo, ko si ta ni uspela priboriti pravic za nastali film. Sloneč na fantastičnem konceptu, kjer sredi noči izginejo učenci enega razreda z izjemo mladega Alexa, je Ura izginotja z razlogom eden najbolj pričakovanih filmov leta. To upraviči s prepričljivo izpeljavo, ki koncept ponese višje, čeprav se mora vseskozi ukvarjati s pričakovanji razpleta, ki lahko film stane nekaj sladkega ali grenkega priokusa.

21. Razhod

Razhod (Splitsville)
Razhod (Splitsville) Foto: on neon

S premeteno spisanim scenarijem je Razhod s pomočjo prepričljive igralske zasedbe eden najbolj smešnih filmov zadnjega časa. Na simpatičen in prikrito družbeno-kritični način se spopada s tematikami poliamorije, ljubezni in prijateljstva. In pri tem mu ostane še veliko časa, da nasmeji gledalca. Razhod pa – nepričakovano – ponudi tudi najboljši pretepaški prizor leta.

20. Zemljo krast

Zemljo krast, režiser Žiga Virc
Zemljo krast, režiser Žiga Virc (vir: SFC)

Zemljo krast je odličen gverilski film, ki dokazuje, kako močan tandem sta Žiga Virc in Iza Strehar. S prepričljivimi igralskimi predstavami, jasnim sporočilom in nagovorjenimi tematikami, je eden najboljših slovenskih filmov zadnjih let. Film, kakršnega v Sloveniji še nismo videli, navduši s humorjem in trenutke razsvetljenja.

19. Nož v hrbet: Zbudi se, mrtvec

Daniel Craig in Josh O'Connor
Daniel Craig in Josh O’Connor Foto: on netflix

Tretji film o detektivskih primerih Benoita Blanca je eden boljših filmov Riana Johnsona, ki ga krasi nekaj čudovitih igralskih predstav, odlična fotografija in povsem zadovoljiv razplet/zaplet. Verjetno bo še nekaj časa v zraku vprašanje, če je boljši od prvega dela, ki je leta 2019 v postavljen žanr vnesel nujno mero svežine.

18. Sirat

Sirat film
Foto: on imdb

Film, ki ga je najbolje gledati tako, da pred ogledom o njem ne veste prav nič. Psihedelična odisejada po maroških puščavskih prostranstvih, ki je režiserju Oliverju Laxeju prinesla nagrado žirije v Cannesu.

17. Bila je samo nesreča

Bila je samo nesreča
Bila je samo nesreča Foto: on imdb
Prvi film Jafarja Panahija, ki ga je po dolgoletni prepovedi potovanja osebno predstavil v Cannesu in tam z njim osvojil zlato palmo. Film z enim najbolj zapomnljivim zaključkom leta. Eghbal se s svojo soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje motor avtomobila, zato poišče najbližjega avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom in mu povzročil trajno okvaro ledvice. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja.

16. Preklinjam (I Swear)

Preklinjam
Foto: on imdb

Prisežem je prepričljiva resnična zgodba Johna Davidsona, aktivista za Tourettov sindrom. V zabavnem in ganljivem zagonu, film ponuja smešne in ganljive podrobnosti ter raziskuje Tourettov sindrom. Film, ki je postal britanski ljubljenec leta, v Sloveniji pa ga bomo lahko na rednem sporedu videli marca – če bo vse po sreči. Glede na videno, močno upamo, da bo na voljo.

15. Twinless

Twinless
Foto: on imdb

Twinless je drugi celovečerec mladega Jamesa Sweeneyja, ki je poleg scenarista in režiserja prevzel še eno od glavnih vlog in vse opravil z odliko. Zgodbi o izgubi brata, iskanju smisla ob taki vrzeli, srce in dušo vdahne izredno prepričljiv Dylan O’Brien. Gre za enega tistih filmov, kjer bi lahko šlo vse narobe, a gre prav prisrčno vse prav.

14. Kako izuriti svojega zmaja

Kako izuriti svojega zmaja
Foto: on tmdb

Kaj se zgodi, če je predelava skoraj popolnega animiranega filma njegova skoraj popolna kopija? S tem vprašanjem se bo ukvarjal vsak ljubitelj filmov o zmajih in vikingih, ki je letos gledal igrano predelavo Dreamworksovega hita. Vsaj v tem primeru gre za najboljšo predelavo animiranega filma, kjer je Dreamworksu uspelo to, kar skuša Disney narediti že več kot desetletje.

13. 28 let pozneje

28 let pozneje (28 Years Later)
28 let pozneje (28 Years Later) Foto: on imdb

Danny Boyle, Alex Garland in kultna franšiza, ki je obudila žanr – ni boljšega povratka. 28 let pozneje je nadaljevanje sage, ki sta jo s filmom 28 dni pozneje začela Danny Boyle in Alex Garland. Eden najbolj pričakovanih filmov zadnjih let se zdi kot film, ki še ni obstajal, kar s seboj prinaša nekaj eksperimentiranja in nenavadnih zasukov. Temu navkljub pa gre za zgodbo o odraščanju, odnosu s starši in poklon domovini, ki uspe franšizo vrniti z velikim pokom.

12. Ni druge izbire

Lee Byung-hun v filmu Ni druge izbire
Lee Byung-hun v filmu Ni druge izbire Foto: on imdb

Še ena mojstrovina južnokorejskega režiserja Parka Chan-wooka. Ko dolgoletni delavec papirne industrije izgubi službo, se zgodba sprašuje, kako daleč je pripravljen iti, da dobi novo in ne prepusti sistemu, da ga pogoltne.

11. Train Dreams

Train Dreams
Foto: on netflix

Train Dreams je melanholično počasen film, ki nizanje dogodkov zamenja za občutje in dialoge za poglede. Od gledalca zahteva nekaj potrpežljivosti, želje po ogledu mirnega filma in ga nagradi z meditativno in elegično tišino premislekov o življenju in naravi. Film, ki ponudi tišno obravnavo človekovega vpliva v naravi in razmerjih.

10. Warfare

Warfare film
Foto: on imdb

Film, ki je ena najbolj, če ne celo najbolj natančna filmska predstavitev vojskovanja na Bližnjem vzhodu. Od ostalih ga ne ločuje le tehnična natančnost, temveč tudi integriteta njegovega namena: biti priča, se soočiti s spominom in zavrniti mite o tem, kako je vojna videti in čutiti. To je film, ki ne trzne pred ciljem, in s tem izkazuje čast ne le tistim, ki so jo preživeli, ampak tudi tistim, ki se niso nikoli vrnili.

9. Sentimentalna vrednost

Sentimentalna vrednost

Joachim Trier predstavlja prepričljivo družinsko dramo, ki prepleta elemente ustvarjanja filmov in razmerij med družinskimi člani. Kako daleč lahko gremo pri ustvarjanju umetnosti, da s slednjo ne nadomestimo pristnega človeškega stika? S pomočjo izvrstne igralske zasedbe nam ta počasna drama to tudi pojasni.

8. Kaj ti je deklica

Kaj ti je deklica
Kaj ti je deklica, celovečerc Urške Djukić Foto: on Zavod Spok

Kaj ti je deklica je film, ki ga je Urška Djukić skozi formalni nadzor in čustveno iskrenost ustvarila v intimni in univerzalni prikaz odraščanja. Raziskuje, kako dekle (ne) uspe najti svojega glasu v družbi/zboru, ki od nje pričakuje vero, feminilnost in družino. Je film, ki ne kriči, a s šepetom ostane pri gledalcu. Delikaten prikaz odraščanja v svetu, ki zahteva, da vsi pojemo sinhrono. Eden od največjih biserov slovenske filmografije.

7. Marty Supreme

Veličastni Marty
Veličastni Marty Foto: on imdb

Mladenič s sanjami, ki jih nihče ne spoštuje, gre v pekel in nazaj v iskanju veličine. Stavek, ki velja za glavnega protagonista, igralca ping-ponga Martyja Mauserja in glavnega igralca Timotheeja Chalameta. Režiser Josh Safdie je ustvaril adrenalinsko pustolovščino in enega najboljših športnih filmov v zgodovini.

6. Frankenstein

Frankenstein
Frankenstein, mojstrovina Guillerma del Tora Foto: on netflix

Frankenstein je tisto, na kar je čakal Guillermo del Toro. Čeprav bodo simpatije gledalcev še vedno pri njegovih drugih filmih, se zdi, da si je vse sledilo do predelave romana Marry Shelley. Vse do kosti je to del Torov film, kar je pohvala že sama po sebi – če ste med tistimi, ki imajo radi njegove filme. Zgodba o ustvarjanju in naši odgovornosti do tega, kar smo ustvarili.

5. Glas Hind Radžab

Glas Hind Rajab
Glas Hind Rajab Foto: on imdb

Glas Hind Rajab je rafal v srce in film, ki bo odmeval. Film, zaradi katerega se lahko svet še enkrat pogleda v ogledalo in vpraša, v čem je smisel vojskovanja. Oglejte si ga!

4. Ena bitka za drugo

Ena bitka za drugo (One Battle After Another)
Ena bitka za drugo (One Battle After Another)

Končno, čeprav pozno. Film, ki bo Paulu T. Andersonu prinesel več kot zasluženega oskarja. Film je kandidat za številne oskarjevske kategorije in najbolj očiten prejemnik zlatih kipcev. Ena bitka za drugo mogoče ni najboljši film v Andersonovi karieri, a obenem ni nič narobe, če bi ga za to oklicali. To bi lahko nekako takole: Ena bitka za drugo je lahko najboljši film v karieri Paula Thomasa Andersona. In če ni to, pa je zagotovo tisti, ki mu bo prinesel več kot zasluženo slavje na najbolj pomembnih ceremonijah.

3. Grešniki

Grešniki (Sinners)
Foto: on imdb

Najboljši film seznama, ki v Sloveniji ni bil na ogled. Ryan Coogler, ki je s filmi Creed in Črni panter pokazal, da razume film, kulture in prepleteno zgodovino obeh, je poskrbel za film, ki bi v njegovi karieri lahko prejel naziv magnum opus.

2. Vrni mi jo

Vrni mi jo (Bring Her Back) je drugi celovečerec bratov Philippou, ki sta navdušila s filmom Govori z mano (Talk To Me) - vir: distribucija JUČER
Vrni mi jo (Bring Her Back) je drugi celovečerec bratov Philippou, ki sta navdušila s filmom Govori z mano (Talk To Me) – vir: distribucija JUČER

Vrni mi jo je drugi celovečerec bratov Philippou, ki sta navdušila s prvencem Govori z mano (Talk To Me). Okultna psihološka drama s primesmi grozljivke predstavlja impresivno zgodbo o simboliki izgube in žalovanja. S pomočjo izvrstne igralske zasedbe, počasnim razkrivanjem ozadja zgodbe in prepričljivo čustveno prisotnostjo je bratoma še drugič zapored uspelo ustvariti enega najboljših filmov leta.

1. Hamnet

Hamnet
Hamnet Foto: on imdb

Hamnet gledalca popolnoma sesuje in nato sestavi nazaj. Je filmska oblika kintsugija, kjer razbite delce posode sestavijo nazaj in zapolnijo z zlatom. Chloe Zhao preustvari zgodbo o minljivosti izgubi in celjenju. Pokaže, kako lahko umetnost nastane iz strtih src, kako ljubezen ostane tudi onkraj smrti ter potrdi, da so filmi lahko polnilci praznine. Film, ki občutljivo tematiko prikaže globoko osebno in brezčasno hkrati.

Nevarna kemikalija, ki je še vedno stalnica v gospodinjstvih: tako lahko zmanjšate nevarnost

Toddler playing with household cleaners at home
Foto: red_pepper82 iz iStock

Če misliš, da se s formaldehidom lahko srečaš le pri pouku kemije, se pošteno motiš. Formaldehid je sicer res smrdeča kemikalija, ki se v znanstvenih laboratorijih uporablja za konzerviranje mrtvih vzorcev v kozarcih. In zagotovo ni snov, ki bi jo želel imeti v svojem domu, saj tja preprosto ne sodi. Pa vendar je tam.

Pravzaprav je formaldehid prisoten v tolikšnem številu izdelkov, da se mu je skoraj nemogoče popolnoma izogniti. Preveri, kje vse ga lahko najdeš, kako zmanjšati izpostavljenost in katere alternative lahko izbereš.

Sprožilec astme in karcinogen

Formaldehid je najbolj znan kot konzervans in je pri sobni temperaturi brezbarven vnetljiv plin. V prej omenjenih laboratorijskih kozarcih je raztopljen v vodi. Gre za hlapno organsko spojino (VOC) z močnim vonjem. Nizke ravni izpostavljenosti povzročajo draženje in občutljivost kože, oči, nosu ter grla. Deluje tudi kot sprožilec astme.

K temu pride še dejstvo, da formaldehid je znan rakotvoren dejavnik pri ljudeh. Dolgotrajna izpostavljenost je povezana z rakom nosu in levkemijo. Zaradi teh razlogov je formaldehid uvrščen natako imenovani Rdeči seznam materialov, kemikalij in elementov, ki se jim zelena gradbena industrija skuša izogibati.

Hand with pen drawing the chemical formula of formaldehyde
Foto: Zerbor iz iStock

Formaldehid v domu

Kljub nevarnostim se formaldehid po količini še vedno uvršča med 50 najpogosteje uporabljenih industrijskih kemikalij. V Evropski uniji bo njegova uporaba v pohištvu in lesenih izdelkih od avgusta letos sicer tesneje regulirana, a še vedno ne povsem prepovedana. Nahaja se v izolacijskih materialih in industrijsko izdelanih gradbenih proizvodih, kot so kompozitni pulti, iverne plošče in laminati.

Prisoten je tudi v gospodinjskih izdelkih, kot so vzmetnice in oblazinjeno pohištvo, ter v lepilih, barvah, tesnilih, čistilih in celo v lakih za nohte. Melaminsko in bambusovo kompozitno kuhinjsko posodje lahko prav tako vsebuje formaldehid.

Ljudje so formaldehidu izpostavljeni tudi prek cigaretnega dima, dima pri kurjenju lesa in izpušnih plinov avtomobilov. Posamično večina teh virov vsebuje dovolj nizke ravni formaldehida, da veljajo za varne. Vendar pa je izpostavljenost kumulativna in se majhni prispevki sčasoma seštevajo.

Izolacija

Ko je govora o formaldehidu v hišah, je izolacija pogosto prva stvar, na katero ljudje pomislijo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v domovih pogosto uporabljala sečninsko-formaldehidna penasta izolacija (UFFI). Leta 1982 je bila začasno prepovedana v Združenih državah Amerike, ko so postali znani njeni negativni vplivi na zdravje. Prepoved je bila kasneje odpravljena, ko so študije pokazale, da se sproščanje formaldehida sčasoma zmanjšuje.

Kanada jo je prepovedala že leta 1980, v Evropi pa do prepovedi ni prišlo, zato se teoretično lahko uporablja še danes. Čeprav se UFFI še vedno uporablja, večina sodobnih brizganih penastih izolacijskih materialov formaldehida na srečo ne vsebuje. Kljub temu so podobne pene še vedno daleč od idealnih materialov za trajnostno gradnjo.

Stisnjen les

Danes so stisnjeni oziroma kompozitni lesni izdelki najpomembnejši vir formaldehida v večini domov. Smole, ki se uporabljajo pri izdelavi vezanega lesa, ivernih plošč in vlaknenih plošč srednje gostote (MDF), vsebujejo formaldehid in ga lahko sproščajo v zrak. Kadar je mogoče, izberi masivni les namesto izdelkov iz stisnjenega lesa. Izogibaj se »kislinsko utrjenim« lesenim tlom in premazom. Večina kompozitnih lesenih izdelkov ni primerna za ponovno uporabo ali recikliranje (vezan les je lahko izjema) in jih je treba, razen če gre za zelo majhne količine, odložiti kot gradbene odpadke.

piles of pine plywood lie on top of each other
Foto: Aleksander Zaitsev iz iStock

Kaj še upoštevati pri novogradnji?

Ker številni gradbeni izdelki vsebujejo formaldehid in druge snovi z Rdečega seznama, je izvajalec, ki razume in podpira trajnostne gradbene prakse, lahko najpomembnejši zaveznik pri gradnji ali prenovi. Poleg tega bodi sam pozoren na izdelke, ki sebujejo 1 % ali več formaldehida, saj bodo temu ustrezno označeni. Na seznamu sestavin išči formaldehid ali formalin ter izraze, kot so metilen glikol, metanal, metanediol ali formaldehid monohidrat.

Kako zmanjšaš izpostavljenost v obstoječem objektu?

Izpostavljenost formaldehidu, ki je že prisoten v domu, lahko zmanjšaš z dobrim prezračevanjem, izogibanjem zelo visokim temperaturam in vzdrževanjem notranje vlažnosti med 40 % in 50 %. Če ugotoviš, da imaš doma penasto izolacijo s formaldehidom in je ta danes starejša od 20 let in verjetno ne predstavlja več pomembnega vira formaldehida v domu.

Splošno priporočilo je, da penasto izolacijo pusti na mestu, dokler ni poškodovana ali dokler je ne nameravaš zamenjati z novo, trajnostno izolacijo. Odstranjevanje naj izvede strokovnjak. Čeprav je malo verjetno, da bi se ob odstranitvi sprostilo več formaldehida, je odstranjevanje večjih količin utrjene pene lahko zahtevno.

Formaldehyde EVERYWHERE in Your Home: A Toxin Deep Dive

Kako nas filmi lahko naučijo medkulturne komunikacije?

Portrait of modern lovey-dovey ethnically diverse young couple spending evening on date at cinema
Foto: Pressmaster iz iStock

V svetu, kjer so potovanja, študij v tujini in delo v mednarodnih okoljih vse bolj običajni, je medkulturna komunikacija seveda zelo pomembna. Gre za sposobnost razumevanja ljudi z drugačnimi navadami, vrednotami in načini izražanja. Presenetljivo dober učitelj pri tem pa so lahko prav filmi. Ne le kot zabava, ampak kot okno v druge kulture.

Filmi kot ogledalo kultur

Filmi niso zgolj zgodbe, so odraz družbe, v kateri nastanejo. Prek dialogov, odnosov med liki, humorja in vsakdanjih situacij nam pokažejo, kaj je v določeni kulturi normalno, kaj nesprejemljivo in kako ljudje razmišljajo. Ko gledamo tuje filme, se učimo brati med vrsticami: kako se izraža spoštovanje, kako se rešujejo konflikti in kakšna je vloga družine, avtoritete ali skupnosti.

Na primer, japonski filmi pogosto poudarjajo tišino, spoštovanje in neverbalno komunikacijo, medtem ko so ameriški filmi bolj neposredni in verbalno izraziti. Že samo ta razlika nas uči, da enak način komunikacije ne deluje povsod.

Young Woman Watching Laptop While Lying on Bed
Japonski filmi pogosto poudarjajo tišino, spoštovanje in neverbalno komunikacijo, medtem ko so ameriški filmi bolj neposredni in verbalno izraziti. Foto: hidez iz iStock

Razbijanje stereotipov

Velik del medkulturnih nesporazumov izvira iz stereotipov. Filmi, še posebej tisti, ki se poglobijo v like in njihovo ozadje, pomagajo te stereotipe razbijati. Namesto poenostavljenih predstav dobimo bolj realno, človeško sliko posameznikov iz različnih kultur.

Film Izgubljeno s prevodom (Lost in Translation, 2003) na primer zelo dobro pokaže občutek izgubljenosti v tujem kulturnem okolju in kako hitro pride do nerazumevanja, ne zaradi slabih namenov, ampak zaradi drugačnih kontekstov. Takšne zgodbe pomagajo razvijati empatijo, kar je osnova dobre komunikacije.

Učenje skozi napake likov

Ena največjih prednosti filmov je, da se lahko učimo iz napak drugih in to brez posledic. Ko lik v filmu nekaj reče ali naredi, pa s tem nehote užali sogovornika iz druge kulture, gledalec hitro opazi, kaj je šlo narobe. Tako lažje razumemo, zakaj je pomembno prilagajanje, poslušanje in opazovanje.

V filmih, kot je Prijatelja (The Intouchables, 2011) vidimo tudi, kako lahko odprtost in humor premostita kulturne in družbene razlike, če sta uporabljena spoštljivo.

Woman relaxing on the couch, she is using the remote control and choosing a TV show or movie on the television menu
Poučenost o drugih kulturah ti lahko prihrani marsikatero neprijetno situacijo (npr. da nekoga nenamerno užališ). Foto: demaerre iz iStock

Zakaj so filmi še posebej koristni za študente?

Študenti pogosto nimajo možnosti, da bi veliko potovali ali živeli v tujini. Filmi so zato cenovno dostopen in preprost način, kako stopiti v stik z drugimi kulturami. Poleg tega so odličen povod za razmislek in pogovor, pri predavanjih, v družbi prijateljev ali pri učenju tujega jezika.

3-dnevni kolesarski pobeg po hrvaški Istri

Photo Taken In Pula, Croatia
Foto: unit-d iz iStock

Če si študent in imaš kolo, malo avanturističnega duha in precej omejen proračun, je kolesarski izlet po hrvaški Istri ena boljših idej za kratek študentski pobeg. Brez dragih nastanitev, brez avta in brez kompliciranja, samo kolo in trije dnevi čistega mediteranskega tempa. Idejo za tale izlet sem našla pri Kuferčku in jo priredila v idejo za kratek študentski pobeg.

Kako sploh začeti?

Največja prednost tega izleta je dostopnost. Do postaje Rijeka se lahko pripelješ z direktnim vlakom iz Ljubljana za približno 9 €, prav tako se po koncu ture z vlakom lahko tudi vrneš domov. Skupna dolžina poti je okoli 150 kilometrov, teren je raznolik (asfalt in makadam), kondicijsko pa primeren za rekreativne kolesarje (nekaj klancev je, a nič neizvedljivega).

Rijeka, Croatia - May 19, 2019: City Clock Tower and Korzo, the main promenade in Rijeka, Croatia. Shopping street in town center with shops, cafes and walking tourists on a sunny day.
Rijeka, uau! Foto: Julia Lavrinenko iz iStock

Prvih 50 kilometrov od Rijeke do Buzeta

Prvi dan te iz urbanega vrveža Rijeke pot hitro popelje v bolj zelen svet. Po poti čez Matulje in Veprinac se odprejo lepi razgledi na Kvarnerski zaliv, nato pa sledi vožnja čez območje Učke in spust proti notranjosti Istre. Cilj dneva je Buzet, znan kot mesto tartufov. Tudi če imaš omejen budget, si lahko privoščiš vsaj krožnik lokalnih fužev ali pa večerjo rešiš z nakupom v trgovini. Nočitev je možna v hostlu, poceni apartmaju ali v kampu (če je seveda že dovolj toplo za kampiranje).

Buzet train station at golden hour, with stone buildings and a vintage platform beside curving tracks. Warm sunset light bathes nearby houses and rocky hills, creating a quiet, rural Istrian scene.
Naslednja postaja, Buzet! Foto: Anze Furlan / psgtproductions iz iStock

Novih 50 kilometrov od Buzeta do Novigrada

Naslednjih 50km ima najlepše razglede. Po dolini Mirne se zapelješ proti Motovunu, kjer te čaka slikovit (in kar konkreten) vzpon. Nagrada? Razgled, ki je vreden vsake kaplje potu. Del poti poteka tudi po nekdanji železniški trasi Parenzana, kar pomeni mirno kolesarjenje skozi vinograde in tunele.

Spust te nato pripelje proti obali in do Novigrada, kjer je idealen čas za skok v morje in večerni sprehod ob sončnem zahodu.

Novigrad Istarski historic Adriatic coastal town aeria panoramicl view, Istra region of Croatia
Novigrad, prihajamoooo! Foto: xbrchx iz iStock

Pa še 50 kilometrov spet nazaj do Rijeke

Zadnji dan kolesarske odprave se začne ob morju. Kratek postanek v Poreču je odlična priložnost za kavo in hiter ogled starega mestnega jedra. Nato sledi bolj razgiban teren, ki pokaže še drugo plat Istre, gričevje, manjše ceste in mir. Zaključek poti je spet v Rijeki, kjer se izlet lepo zaključi s pico ali sladoledom, preden skočiš na vlak nazaj proti Sloveniji.

Kaj vzeti s seboj?

S seboj pa le vzemi nekaj nujnih stvari, ki ti lahko rešijo dan, če pride do kakšne nepričakovane situacije: rezervno zračnico, osnovno kolesarsko orodje, rezervne delujoče luči ter lahko vetrovko za nepredvidljivo vreme, prav pa pride tudi majhen komplet prve pomoči. Če se na pot odpravljaš proti koncu zime kopalk seveda ne potrebuješ, razen če si eden izmed pogumnežev, ki jih mrzla voda ne moti.

In še nasvet za sestradane kolesarje:  poskusi lokalne dobrote, kot so pršut in sir, za dodatno razvajanje pa si lahko, če tvoja denarnica to dopušča, privoščiš tudi tartufe.

beautiful mushroom dark truffle in a hand
Si že kdaj poizkusil tartufe? Foto: cynoclub iz iStock

4 veganske alternative kašmirju

Caucasian woman takes with one hand a coffee-colored cashmere sweater from a white nightstand with a green monstera flower, extreme close-up side view. Conceptual women's clothing, new collections, natural items, fashion industry.
Foto: NataKor iz iStock

Že odkar so ga v 13. stoletju začeli pridobivati v Mongoliji, velja kašmir za eno najbolj prestižnih vlaken. Ta luksuzni material ni običajna volna, temveč neke vrste »puh« kašmirskih koz, ki jim zraste pozimi. V modi je kašmir cenjen zaradi nežne puhaste strukture in toplotnih lastnosti. Kljub tem prednostim se je treba zavedati, da pridobivanje kašmirja še zdaleč ni prijazno živalim – kašmirskim kozam. Danes lahko namesto kašmirja najdeš veganske alternative, kjer ti pomisleki odpadejo.

Kruta usoda kašmirskih koz

Na Kitajskem in v Mongoliji je zakonodaja o zaščiti živali minimalna ali povsem neobstoječa. Koze pogosto zakoljejo, ko se kakovost njihove dlake s starostjo poslabša, zato živijo le približno tretjino svoje naravne življenjske dobe. Grobo ravnanje z živalmi je pogosto, striženje pa lahko povzroči odprte rane in še zdaleč ni nežna nega živali. Kljub temu je treba priznati, da pridobivanje kašmirja ni najbolj nehumana praksa v živinoreji. Kašmirske koze običajno živijo dlje od drugih rejnih živali in se pogosto prosto pasejo v svojem naravnem okolju. Strižejo ali češejo jih le enkrat letno, običajno spomladi, ko naravno menjajo dlako.

Netrajnostna pridelava

Čeprav je lahko majhna, tradicionalna reja koz trajnostna, industrija kašmirja kot celota ni. Zaradi naraščajočega povpraševanja so črede zrasle do nevzdržnih velikosti. Prekomerna paša negativno vpliva na prostoživeče živali, poškoduje prst in prispeva k dezertifikaciji suhih travišč, kjer se koze pasejo.

Veganski kašmir

Številne veganske tkanine skušajo posnemati zaželene lastnosti kašmirja. Čeprav se natančne lastnosti posameznih materialov razlikujejo, večina veganskih kašmirjev dosega primerljivo mehkobo. Nekateri med njimi se oglašujejo tudi kot alternativa svili. Spodnje štiri možnosti so najboljše izbire, če iščeš vegansko tkanino:

  • Bambus

Kašmir iz bambusa je skoraj tako drag kot kakovosten pravi kašmir. Njegove prednosti: je hipoalergen, primeren za ročno pranje in naj bi imel nižji ogljični odtis.

  • Soja

Čeprav je trženje sojine tkanine pod imenom veganski kašmir razmeroma novo, sam material ni nov. Ostanki sojine pulpe, ki nastanejo pri proizvodnji tofuja, se že dolgo uporabljajo za izdelavo tkanine. Ta je mehka, biorazgradljiva, se manj kosmati kot volneni kašmir in je primerna za strojno pranje. Soja sicer prinaša svoje okoljske vplive, vendar gre v tem primeru za uporabo odpadnega materiala.

  • Calotropis

Calotropis je rod cvetočih rastlin, prihaja iz Južne Azije in Severne afrike. Vlakna stebel in semenskih ovojev te rastline se lahko uporabijo za proizvodnjo tkanine. Podjetje Faborg jih kombinira z organskim bombažem za izdelavo kašmirju podobne tkanine, ki jo imenujejo Weganool. Vodo, uporabljeno pri obdelavi vlaken, reciklirajo in z naravnimi barvili barvajo blago.

  • Viskoza

Viskoza je izdelana iz celuloznih vlaken. V kombinaciji s poliestrom in poliamidom, ki spadata med sintetična vlakna, lahko nastane pletenina, podobna kašmirju. V nasprotju z drugimi veganskimi kašmirji ta tkanina ni popolnoma biorazgradljiva, sintetične komponente pa povečajo njen ogljični odtis.

Calotropis procera plant Flower blossom in garden.
Foto: Chirag Sankaliya iz iStock

Če že kašmir, izberi tega

Rabljeni in reciklirani kašmir sta boljši izbiri od novega. Pri nakupu novega kašmirja pa se lahko kot potrošnik odločiš za izdelke, ki ustrezajo standardom IWTO za dobrobit ovac in koz. Pri nakupu bodi pozoren tudi na tako imenovani The Good Cashmere Standard, ki zajema pet svoboščin za dobrobit živali in delovne pogoje zaposlenih v industriji.

Podjetji Kering, ki oskrbuje številne luksuzne znamke, in Naadam sta znani po prizadevanjih za bolj trajnostno proizvodnjo kašmirja. Ker pa je prav veliko povpraševanje glavni razlog za vse bolj problematične prakse, bi morali tudi premožni ljubitelji kašmirja ta material obravnavati kot redko razkošje in za večino garderobe iskati alternative. Poleg je pomembna ustrezna nega, s katero podaljšaš življenjsko dobo izdelkov iz kašmirja.

How to look after cashmere

Novih 75 rednih profesorjev z Univerze v Ljubljani, ta fakulteta jih je ‘dobila’ največ

The main building of the University of Ljubljana. Slovenija
Foto: ShevchenkoAndrey iz iStock

Na Univerzi v Ljubljani (UL) so v Zbornični dvorani rektorata svečano razglasili 75 novih rednih profesoric in profesorjev za leto 2025. Nazive jim je podelil rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.

Podelili nazive redna profesorica in redni profesor

V svojem nagovoru je rektor poudaril, da naziv ni konec poti, temveč nova spodbuda: »Podelitev naziva redna profesorica ali redni profesor nikakor ni konec neke poti, kot si včasih kdo morda napačno predstavlja. Je izziv in spodbuda za nadaljnje vrhunsko delo na pedagoškem, raziskovalnem, umetniškem, pa tudi organizacijskem področju,« je dejal Majdič

»Vaša naloga je in ostaja, da še naprej krepite svoje znanje, odkrivate nove svetove, odstirate tančice z neznanega, pomagate celotni družbi razumeti svet okoli nas in svet v nas, ter nas bogatite s svojimi znanstvenimi ali umetniškimi dosežki. Le z vrhunskim izpolnjevanjem naših nalog vsi zaposleni na univerzi prispevamo k družbenemu napredku in družbi vračamo to, kar družba vlaga v nas in pričakuje od nas,« je dodal.

Na slovesnosti sta nagovorila tudi prof. Marko Vatovec z Akademije za glasbo UL in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Prof. Vatovec je izpostavil pomen profesorjev tako znotraj univerze kot v širši družbi: »V času, ko družbo pretresajo hitre spremembe, negotovosti in izzivi, je pomembno, da skupaj iščemo resnico, tudi ko ni preprosta; da zagovarjamo znanost, tudi ko to ni udobno, da nagovarjamo in navdihujemo z umetnostjo, tudi ko pot ni lahka.«

Prof. dr. Žgajnar Gotvajn pa je poudarila družbeno odgovornost: »Situacije in izjave, ki jih včasih razumemo kot absurdne, lahko vodijo človeško družbo stoletja nazaj. Zato se je včasih potrebno odzvati, brez avtocenzure, ne ostati tiho. Naziv redni profesor ni samo pravica, je tudi dolžnost. Da se odzovemo, da s svojim delom prispevamo k izboljšanju sveta, ne samo k ohranjanju trenutnega stanja.«

Akademija za glasbo UL

  • prof. Dario Teskera, dipl. glasb. trobentar in prof. trobente, MA, redni profesor za področje trobenta
  • prof. dr. Branka Rotar Pance, profesorica glasbe, redna profesorica za področje glasbenopedagoški predmeti
  • prof. Vito Žuraj, akad. glasb. in prof. glasbe, redni profesor za področje kompozicija
  • prof. mag. Sebastjan Vrhovnik, profesor glasbe, redni profesor za področje zborovsko dirigiranje

Akademija za gledališče, film, radio in televizijo UL

  • prof. Darja Švajger Mohorič, mag. govora, redna profesorica za področje gledališko petje

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL

  • prof. dr. Nadja Zgonik, univ. dipl. umet. zgod., redna profesorica za področje umetnostna zgodovina

Biotehniška fakulteta UL

  • prof. dr. Simona Sušnik Bajec, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biotehnologija
  • prof. dr. Helena H. Chowdhury, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biologija celice
  • prof. dr. Jerneja Jakopič, univ. dipl. inž. agr., redna profesorica za področje hortikultura
  • prof. dr. Matej Butala, univ. dipl. mikrobiol., redni profesor za področje biokemija
  • prof. dr. Sergej Medved, univ. dipl. inž. les., redni profesor za področje znanost o lesu in lignoceluloznih kompozitih ter tehnologije v lesarstvu
  • prof. dr. Luka Juvančič, univ. dipl. inž. kmet., redni profesor za področje politika in ekonomika upravljanja z naravnimi viri
  • prof. dr. Elvira Maličev, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biologija celice

Ekonomska fakulteta UL

  • prof. dr. Maja Zaman Groff, univ. dipl. ekon., redna profesorica za področje računovodstvo in revizija
  • prof. dr. Judita Peterlin, univ. dipl. kom., redna profesorica za področje management in organizacija
  • prof. dr. Alenka Slavec Gomezel, univ. dipl. ekon., redna profesorica za področje podjetništvo
  • prof. dr. Gregor Pfajfar, dipl. ekon., redni profesor za področje mednarodno poslovanje
  • prof. dr. Vasja Rant, univ. dipl. ekon., redni profesor za področje denar in finance

Fakulteta za družbene vede UL

  • prof. dr. Mitja Hafner Fink, univ. dipl. soc., redni profesor za področje družboslovna metodologija
  • prof. dr. Dejan Jontes, univ. dipl. nov., redni profesor za področje medijske študije
  • prof. dr. Janja Vuga Beršnak, univ. dipl. pol., redna profesorica za področje obramboslovje
  • prof. dr. Hajdeja Iglič, dipl. soc., redna profesorica za področje sociologija

Fakulteta za elektrotehniko UL

  • prof. dr. Boštjan Murovec, univ. dipl. inž. el., redni profesor za področje elektrotehnika
  • prof. dr. Aleš Ude, univ. dipl. mat., redni profesor za področje elektrotehnika
  • prof. dr. Žiga Špiclin, univ. dipl. inž. el., redni profesor za področje elektrotehnika

Fakulteta za farmacijo UL

  • prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., redni profesor za področje farmacevtska biologija
  • prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.,  edni profesor za področje farmacevtska biologija
  • prof. dr. Igor Locatelli, mag. farm., redni profesor za področje socialna farmacija
  • prof. dr. Nace Zidar, mag. farm., redni profesor za področje farmacevtska kemija
  • prof. dr. Saša Čučnik, spec. med. biokem.,  edna profesorica za področje klinična biokemija in laboratorijska biomedicina
  • prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm., redna profesorica za področje farmacevtska tehnologija

Fakulteta za matematiko in fiziko UL

  • prof. dr. Matjaž Žitnik, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
  • prof. dr. Andrej Zorko, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
  • prof. dr. Rok Pestotnik, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
  • prof. dr. Žiga Virk, univ. dipl. mat., redni profesor za področje matematika
  • prof. dr. Damjana Kokol Bukovšek, univ. dipl. mat., redna profesorica za področje matematika
  • prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž, univ. dipl. mat., redna profesorica za področje matematika
  • prof. dr. Sašo Grozdanov, MASt, redni profesor za področje fizika

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL

  • prof. dr. Nina Vardjan, univ. dipl. mikrobiol., redna profesorica za področje biokemija in strukturna biologija

Fakulteta za socialno delo UL

  • prof. dr. Jana Mali, univ. dipl. soc. del., redna profesorica za področje socialno delo

Fakulteta za šport UL

  • prof. dr. Petra Zaletel, prof. šp. vzg., redna profesorica za področje znanost o športu – kineziologija
  • prof. dr. Jernej Kapus, prof. šp. vzg., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
  • prof. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
  • prof. dr. Vedran Hadžić, dr. med., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija

Filozofska fakulteta UL

  • prof. dr. Marko Radovan, univ. dipl. ped., redni profesor za področje andragoška didaktika
  • prof. dr. Matej Ogrin, univ. dipl. geog., redni profesor za področje geografija
  • prof. dr. Tomaž Petek, prof. slov., redni profesor za področje slovenski jezik
  • prof. dr. Klara Skubic Ermenc, univ. dipl. ped. in prof. angl., redna profesorica za področje zgodovina pedagogike in šolstva in primerjalna pedagogika
  • prof. dr. Boštjan Marko Turk, prof. slov. in franc., redni profesor za področje francoska in frankofonska književnost,
  • prof. dr. Violeta Jurković, univ. dipl. prev. in univ. dipl. ital.,  redna profesorica za področje didaktika angleščine
  • prof. dr. Primož Vitez, prof. franc. in prof. um. zgod., redni profesor za področje francoski jezik

Naravoslovnotehniška fakulteta UL

  • prof. dr. Aleš Hladnik, univ. dipl. inž. kem.,  edni profesor za področje informacijska in grafična tehnologija
  • prof. dr. Tatjana Rijavec, univ. dipl. inž. tekst., redna profesorica za področje tekstilstvo
  • prof. dr. Željko Vukelić, univ. dipl. inž. rud. in geotehnol., redni profesor za področje geotehnologija in rudarstvo
  • prof. dr. Stanislav Praček, univ. dipl. inž. tekst. tehnol., redni profesor za področje tekstilstvo

Pedagoška fakulteta UL

  • prof. dr. Janez Jerman, univ. dipl. psih., redni profesor za področje pedagoška metodologija in statistika
  • prof. dr. Helena Smrtnik Vitulić, univ. dipl. psih., redna profesorica za področje razvojna psihologija
  • prof. dr. Stanislav Avsec, dipl. inž. stroj., redni profesor za področje tehnika v izobraževanju

Pravna fakulteta UL

  • prof. dr. Jaka Cepec, univ. dipl. prav., redni profesor za področje civilno in gospodarsko pravo
  • prof. dr. Ana Vlahek, univ. dipl. prav., redna profesorica za področje civilno in gospodarsko pravo
  • prof. dr. Luka Tičar, univ. dipl. prav., redni profesor za področje delovno pravo in pravo socialne varnosti

Medicinska fakulteta UL

  • prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., redna profesorica za področje psihiatrija
  • prof. dr. Miha Lučovnik, dr. med., redni profesor za področje ginekologija in porodništvo
  • prof. dr. Nataša Debeljak, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biokemija in molekularna biologija
  • prof. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., redni profesor za področje stomatološka protetika
  • prof. dr. Drago Dolinar, dr. med., redni profesor za področje ortopedija
  • prof. dr. Alenka Mavri, dr. med., redna profesorica za področje interna medicina
  • prof. dr. Juš Kšela, dr. med., redni profesor za področje kirurgija
  • prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med., redni profesor za področje kirurgija
  • prof. dr. Matija Kozak, dr. med., redni profesor za področje interna medicina
  • prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., redni profesor za področje interna medicina
  • prof. dr. Vaneja Velenik, dr. med., redna profesorica za področje onkologija
  • prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., redni profesor za področje pediatrija
  • prof. dr. Uroš Rot, dr. med., redni profesor za področje nevrologija
  • prof. dr. Zvonka Rener Primec, dr. med., redna profesorica za področje pediatrija

Varuh človekovih pravic: »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar …«

Sofia, Bulgaria - July 30, 2015: Gypsies mothers and their children are attending at the official opening of a center in their neighborhood for mothers and children in risk.
Foto: Cylonphoto iz iStock

Po zasegih Finančne uprave se je oglasil tudi Varuh človekih pravic, ki je povedal svoje o posegih v prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, ki se izvajajo na podlagi t. I. Šutarjevega zakona.

Opozorila na posege Šutarjevega zakona v človekove pravice

Prav Varuh je namreč že v zakonodajnem postopku opozarjal, da gre pri zakonu za obsežne in vsebinsko občutljive posege v človekove pravice, ki bi morali biti obravnavani z večjo skrbnostjo, ob strokovni in javni razpravi ter z jasno presojo njihovih učinkov na posameznike in skupnosti.

»Posebej smo opozarjali na pomen načela pravne države, pravne varnosti, sorazmernosti ukrepov ter spoštovanja človekovega dostojanstva, tudi na področju socialne varnosti,« so zapisali.

Kot so dodali, so v zvezi s posegi prejeli že več pobud in klicev z vseh koncev Slovenije. Obrnili so se na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zaprosili za pojasnila glede izvajanja zakona.

Businesswoman's hands exchanging euro banknotes, closeup shot.
Foto: MarianVejcik iz iStock

Varuh ocenjuje, da se ni ravnalo skladno z zakonom

Po sedaj znanih podatkih, pridobljenih iz vseh prizadetih strani, so prišli do zaključka. »Varuh ocenjuje, da je (ob nekaterih sistemskih vprašanjih) pomembno vprašanje izvajanja zakona v praksi, saj informacije kažejo, da se ni ravnalo skladno z drugim odstavkom 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV),« so zapisali.

Ta zakon namreč izrecno določa, da mora FURS, ki izda sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o tem obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, ki nato presodi, ali okoliščine zahtevajo, da se denarna socialna pomoč upravičencu izplača v naravi, saj je ključno, da se preprečijo morebitne življenjsko ogrožajoče stiske posameznikov.

FURS od ‘prejemnikov sociale’ izterjal več kot 126 tisoč evrov, končali še niso

Vseh informacij naj FURS ne bi imel

Po do sedaj javno znanih odzivih FURS Varuh razume, da ta ni razpolagala z informacijami o tem, kateri dolžniki so prejemniki denarne socialne pomoči, niti kateri center za socialno delo je v posameznem primeru krajevno pristojen. To odpira resno vprašanje, kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, saj navedbe kažejo, da zakonske določbe v praksi sploh ni bilo mogoče izvrševati.

»Zakaj je do takšne situacije prišlo, Varuhu za zdaj ni znano in bo tudi to predmet nadaljnje obravnave,« so jasni.

Nesprejemljivo se jim zdi, da se šele po uveljavitvi zakona razmišlja o tem, kako se bo v prihodnje zagotovilo ustrezno obveščanje in sodelovanje pristojnih organov. Ob tem so dodali: »Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bi moralo biti že vnaprej jasno, kako se bo zakon izvajal, kdo bo razpolagal s potrebnimi informacijami in kako bodo zagotovljene učinkovite varovalke za zaščito posameznikov in družin. Razmišljanje o teh vprašanjih šele po začetku uporabe zakona pomeni resen odmik od načel pravne države in pravne varnosti.«

»Posegi v pravico do socialne varnosti ne smejo biti avtomatični, temveč morajo temeljiti na individualni presoji konkretnega položaja posameznika in njegove družine, ob dejanskem sodelovanju centrov za socialno delo ter ob doslednem upoštevanju eksistenčnega minimuma,« je tudi jasen Varuh človekih pravic.

Izpostavili so, da mora namen socialne zakonodaje ostati zaščita najranljivejših, saj je prav to temelj socialne države. »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar ne na način, ki hkrati prizadene ljudi v najtežjih socialnih položajih ali ogroža osnovne življenjske pogoje. Otroci so posebej varovana skupina in ukrepi, ki imajo za posledico, da nosijo posledice ravnanj odraslih, odpirajo resna vprašanja sorazmernosti, varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti. Kaznovanje ne sme imeti kolektivnih učinkov in ne sme prizadeti tistih, ki za kršitev niso odgovorni,« so zaključili.

Horoskop 2026: Ribi

Pisces Zodiac Sign . Abstract night sky background
Foto: Allexxandar iz iStock

To je tvoje leto poguma in vračanja na pravo pot. Mrki v tvojem znamenju te pustijo prizemljenega in osredotočenega na prihodnost.

Marčevska mlada luna prinaša svež začetek, ki ti bo obnovil in dvignil samozavest. Seveda boš v dvomih, a naredi majhne korake, sprejmi nelagodje in se pomikaj naprej. Septembra zaupaj svojemu občutku, saj se ne moti. Ob koncu leta boš točno tam, kjer si želiš biti.

Tvoja mantra: Svoj imperij gradim pogumno, korak za korakom.

Pomembni datumi: 20. januar, 19. marec, 28. avgust, 23. september

1Ljubezen in odnosi

Man Proposing His Girlfriend At Sunset

Morda se osvobodiš izčrpavajočih vzorcev ali se po letih molka ponovno povežeš s starim prijateljem ali družinskim članom. Pari, ki se v marčevskem luninem mrku prebijajo skozi spremembe, naj pričakujejo presenetljive snubitve, pojav bivših partnerjev ali nenadne selitve. Jupiter bo samskim omogočil, da prepoznajo svojo vrednost, vendar bo začetek leta namesto resnih odnosov prinesel naključna spoznavanja. Decembra bo tvoja intuicija postala ostra kot nož.

2Denar in kariera

Photo of shiny positive lady wear green sweater holding heavy cash savings glass jar isolated cyan color background.
Foto: Deagreez iz iStock

Februarja pazi na porabo. Morda boš precenil svoja sredstva in finančne vire. Retrogradna Venera osvetljuje tvojo finančno realnost ter kaže, kje varčevati in kje porabljati. November prinaša priložnosti za zaslužek, ki se jim je težko izogniti. Majska modra luna obuja zamujene priložnosti in ti daje drugo možnost za službo ali poslovno idejo, na katero si že skoraj pozabil. Do božiča se bo tvoj trud obrestoval z veličastnim razkošjem.

3Zdravje in sreča

Holistic Wellness Concept. Wooden block with wellness icons, health care ,including mental well-being, fitness, nutrition, sleep, relationships and financial balance. Personal development and balance.

Marčevski sončni mrk preizkuša tvojo samozavest in na površje dviga dvome, za katere si mislil, da so že mimo. Jupiter vstopi v tvoje območje zdravja in te od junija naprej okrepi ter napolni z energijo. Premaguješ nove izzive in se počutiš močno. Le ne pozabi, da se je včasih treba umiriti. Avgusta se bodo obudile stare negotovosti, vendar veš, kako se z njimi soočiti. Če svoje strahove izgovoriš na glas, jim odvzameš moč.

Ocena filma – 28 let pozneje: Kostni tempelj

28 let pozneje: Kostni tempelj
28 let pozneje: Kostni tempelj Foto: on imdb

Kdo bi si pred leti mislil, da bo 28 dni pozneje postala franšiza, ki se uvršča na sezname najboljših filmov leta in je pri tem tudi ena redkih, ki je več kot uspešno oživela od mrtvih. Potem, ko je 28 let pozneje oznanil začetek trilogije in predstavil novo osnovo za okuženo Anglijo, se zgodba nadaljuje v 28 let pozneje: Kostni tempelj.

28 let pozneje: Kostni tempelj nadaljuje zgodbo predhodnika

Mladi Spike (Alfie Williams) je integriran v nevarno skupino Jimmyjev, ki jo vodi Sir Lord Jimmy Crystal (Jack O’Connell), in preimenovan v še enega Jimmyja. Na drugi strani pa se dr. Ian Kelson (Ralph Fiennes) še vedno spoprijateljuje z okuženo alfo Samsonom (Chi Lewis-Parry) in išče zdravilo za njegovo jezo.

Za scenarij je ponovno poskrbel Alex Garland, Danny Boyle pa je režiserski stolček prepustil. Nia DaCosta opravi odlično delo, kjer se še vedno vidi namerno-nenamerni vpliv Boylovih tresočih posnetkov, a ohranja njen stilističen navdih. Verjetno bi lahko brez obotavljanja rekli, da gre za njen najboljši film do zdaj. Ambiciozen projekt, ki sloni na trenutke zelo močnem scenariju, je povzdignjen tudi z nekaj koncepti in igralskimi predstavami.

Jimmy in njegovi Jimmyji
Jimmy in njegovi Jimmyji (vir: distribucija Jučer)

Pa vseeno, če je Boyle slonel na trenutnem navdihu določenih prizorov, da DaCosta svojim likom čas za ustvarjanje nečesa svojega. Tu prednjači predvsem Ralph Fiennes, ki je še enkrat znova odličen in prepričljiv.

Predhodnik je predstavil koncept, da je včasih pričakovanja pametno vreči skozi okno. In ko je bil predvajan zaključni prizor filma, kjer Spike naleti na Jimmyje, so bili mnogi v strahu, da bo drugi film podobna katastrofa kot 28 tednov pozneje pred skoraj dvajsetimi leti. Na srečo oboževalcev je nadaljevanje mestoma celo izboljšalo predhodnika. Pri tem je morda vredno omeniti, da zgodba ne doseže določenih čustvenih not predhodnika, a je kot povezana osnova bistveno boljši film. Ker pa gre vseeno za nadaljevanje, ga od kritik glede opuščenih konceptov rešuje dejstvo, da gre za vmesni film trilogije, in morda to ne velja povsem.

Ocena filma: 28 let pozneje

Čeprav so pogosto oklicani zgolj za zombi filme, trije filmi franšize (brez 28 tednov pozneje) analizirajo pomen narave, družine, ljubezni in predvsem jeze. Jeza skupaj z odsotnostjo človečnosti in sočasno surovo brutalnostjo stopi v ospredje filma, ki to opravi na dveh elementih – okuženemu Samsonu in Jimmyju, vzgojenemu v nov svet. Spomnimo, Jimmy je namreč fantič, ki je v prejšnjem filmu gledal Telebajske, ko so okuženi pokolili njegovo družino, sam pa je zbežal v cerkev k očetu vikarju.

Okuženi Samson (vir: distribucija Jučer)
Okuženi Samson (vir: distribucija Jučer)

Nadaljevanje, kot bi si ga želeli

Če je predhodnik predstavil enega najbolj kontroverznih zaključnih prizorov leta, 28 let pozneje: Kostni tempelj prinaša enega najboljših, ki franšizo dokončno poveže.

28 let pozneje: Kostni tempelj nadgradi predhodnika in jo zasidra na sam vrh filmov o okuženih ali zombijih. Še nikoli ni bilo moč videti nadaljevanja v tem žanru na takem nivoju.

28 YEARS LATER: THE BONE TEMPLE - Official Trailer (HD)

Kdo služi z vašimi podatki in zakaj argument »nimam česa skrivati« ni pravi

double exposure image of virtual human 3dillustration on blue circuit board background represent artificial intelligence AI technology
Foto: monsitj iz iStock

»Nimam česa skrivati«, »na internetu ne počnem ničesar čudnega«, »naj gledajo, če hočejo«.

To so pogosti odzivi, ko beseda nanese na zasebnost in zbiranje podatkov. A takšno razmišljanje zgreši bistvo. Problem ni v tem, ali počnete kaj spornega. Problem je v tem, da so vaši podatki postali surovina, s katero drugi služijo denar, gradijo moč in vplivajo na vaše odločitve.

Podatki kot valuta digitalnega sveta

Vsakič ko odprete aplikacijo, nekaj poiščete, se ustavite ob videu ali kliknete oglas, nastane podatek. En sam klik ne pomeni veliko. Tisoči, milijoni in leta teh podatkov pa ustvarijo izjemno natančen profil vašega vedenja, interesov, navad in slabosti.

Te podatke zbirajo tehnološki velikani, kot so Google, Meta in TikTok, pa tudi nevidni akterji v ozadju: oglaševalske mreže in posredniki podatkov, za katere večina ljudi sploh še ni slišala. Njihov poslovni model je preprost: storitve so »brezplačne«, ker plačujete s svojimi podatki.

Kako dobro vas v resnici poznajo?

Podjetja danes ne vedo le, kaj vas zanima, temveč lahko z visoko verjetnostjo sklepajo tudi:

  • kdaj ste pod stresom ali utrujeni,

  • ali razmišljate o menjavi službe,

  • ali imate finančne težave,

  • ali ste dovzetni za impulzivne nakupe,

  • ali se bližate izgorelosti ali depresiji.

Facebook je že pred leti priznal, da lahko oglaševalcem ponudi ciljanje na najstnike v trenutkih, ko se počutijo negotove. Google lahko na podlagi iskanj in lokacije oceni vaše zdravstvene skrbi, še preden jih zaupate zdravniku.

Zakaj to ni le vprašanje oglasov?

Pogost argument je, da gre »samo za reklame«. A podatki se ne uporabljajo le za to, da vam prodajo čevlje. Uporabljajo se tudi za:

  • politično »microtargeting« oglaševanje, kjer različni ljudje vidijo popolnoma različne resnice,

  • dinamično oblikovanje cen, kjer nekateri plačajo več kot drugi,

  • ocenjevanje tveganj, kar lahko vpliva na zavarovanja ali kredite,

  • usmerjanje pozornosti, kar dolgoročno oblikuje mnenja in vedenje.

Primer Cambridge Analytica je pokazal, kako se lahko osebni podatki uporabijo za politično manipulacijo. A to je bil le najbolj znan primer in nikakor ne edini.

Woman customer filling property reservation form, date of birth, personal information,email, nationality on the table at the office. Close up. Selective focus.
Foto: FTiare iz iStock

»Nimam česa skrivati« je napačen argument

Zasebnost ni vprašanje skrivanja, temveč nadzora. Tudi če danes še ne vidite problema, se lahko situacija hitro spremeni. Kar danes delimo s prijateljem na družbenem omrežju, lahko čez pet ali deset let obstaja v povsem drugačnem kontekstu, z drugačnimi posledicami in v rokah nekoga, ki mu tega nikoli ne bi zaupali.

Poleg tega ljudje pogosto pozabijo, da se podatki ne zbirajo le o njih, temveč tudi o njihovih otrocih, partnerjih in prijateljih. Fotografija, ki jo objavite danes, lahko čez leta postane del sistema, nad katerim nimate več nobenega vpliva.

Kdo ima korist in kdo nosi tveganje

Dobiček od podatkov imajo podjetja, ki gradijo milijardne posle. Tveganje pa nosijo uporabniki: izgubo zasebnosti, manipulacijo, diskriminacijo in postopno normalizacijo nadzora. Velik del problema je v tem, da je vse to nevidno. Ker škode ne čutimo neposredno, se nam zdi, da je ni.

Vprašanje torej ni, ali vas kdo opazuje, temveč kdo ima moč nad vašimi podatki in za kaj jih uporablja. Dokler bodo podatki obravnavani kot brezplačna surovina, bo ravnovesje moči vedno na strani podjetij. Ravnodušnost uporabnikov je pri tem njihov največji zaveznik.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.