Doktorat v tujini je velika priložnost: nova univerza, mednarodno mreženje, zanimiva področja raziskovanja in hkrati raziskovanje nepoznane države in kulture. Vse skupaj predstavlja tudi precejšenj logistični zalogaj in prinaša kup praktičnih vprašanj — od priznanja naslova doma do vizuma, zdravstvenega zavarovanja, pogodbenih določil in razlik v strukturi samega doktorata.

Čeprav je koncept doktorata oziroma PhD poznan po vsem svetu, za vsako državo veljajo nekoliko drugačne podrobnosti, o katerih se moraš pozanimati na začetku. V tem članku te čaka grob pregled in točke, na katere moraš biti še posebej pozoren.

Katere oblike doktorskega študija obstajajo v tujini?

V tujini obstaja več vrst doktorskega študija: nekje je poudarek bolj na samostojnem raziskovanju, drugje gre praktično za nadaljevanje magisterija s povsem običajnimi predavanji. Razlika je pomembna, saj vpliva na vsakdanjik, način ocenjevanja in tudi na pogodbeno razmerje (zaposlitev, štipendija, samofinanciranje). Glede na to, kaj si želiš, je ključno, da se najprej odločiš za primerno obliko doktorskega študija.

Structured PhD: ima jasno strukturo, obsega predavanja in druge študijski obveznosti, kot so delavnice. Predvsem v prvih letih se lahko zahteva obvezna prisotnost na predavanjih. Pogosto moraš za to obliko plačati šolnino, obstajajo pa tudi možnosti financiranja kot zaposleni ali kot prejemnik štipendije.

Individual PhD (klasični): pomeni več neodvisnosti in manj formalne strukture. Samostojno vodiš raziskovalni projekt pod okriljem svojega mentorja, delovne obveznosti pa pogosto vključujejo še vodenje vaj in poučevanje na univerzi. Gre za obliko doktorata, ki je najbolj poznana in razširjena tudi pri nas. Običajno si zaposlen na univerzi oziroma pri raziskovalnem inštitutu, obstajajo pa tudi štipendije, s katerimi si nekoliko bolj svoboden pri izbiri teme (oziroma pridejo v poštev, če izbrana raziskovalna skupina nima finančnih sredstev za nove doktorande).

Professional/industrial PhD: del projekta poteka v industriji, zato pridejo v poštev teme, ki neposredno koristijo izbranemu podjetju. Običajno se sklene pogodbo med univerzo in podjetjem. Običajno si pri izbranem podjetju tudi zaposlen. Ta oblika je priročna, če si kasneje želiš delati v industriji, saj si s tem povečaš možnosti, da te v podjetju zaposlijo tudi po opravljenem doktoratu.

Ali bo doktorat priznan v Sloveniji?

Na splošno so univerzitetne stopnje iz držav EU/EEA/Švice medsebojno prepoznane v skladu z evropskimi dogovori, toda za formalno priznanje oziroma po potrebi za nadaljnjo uporabo v upravnih postopkih se lahko zahteva uradno ovrednotenje. V Sloveniji to opravlja ENIC-NARIC center pri ministrstvu, ki izda mnenje o primerljivosti. Za poklice, ki so dodatno regulirani (npr. zdravstvene stroke), obstajajo posebni postopki priznanja pri pristojnem ministrstvu ali strokovni zbornici.

Kaj vse skupaj pomeni v praksi? Če boš doktoriral v Evropski uniji, boš načeloma brez večjih birokratskih težav lahko priznal naziv in nadaljeval kariero. Če boš doktorat pridobil izven EU, preveri postopek vrednotenja pri slovenskem ENIC-NARIC in morebitne dodatne zahteve, še posebej, če želiš opravljati reguliran poklic v Sloveniji. Načeloma tudi z večjimi, prinanimi univerzami izven Evropske unije ne boš imel težav.

Katera dovoljenja za bivanje in vizumi so potrebni?

Znotraj območja EU/EEA/Švice ti večina držav omogoča, da doktorski študij opravljaš brez posebnega študijskega vizuma. Bivanje preko treh mesecev običajno zahteva registracijo (pri nekaterih državah tudi prijavo prebivališča) in dokaz o vpisu, zadostnih sredstvih ter zdravstvenem zavarovanju.

Za druge države boš potreboval vstopni vizum ali dovoljenje za prebivanje z namenom študija oziroma raziskovanja. Pri raziskovalcih so pogosta posebna dovoljenja (residence permit for researchers) in nekateri gostitelji (univerze oziroma inštituti) lahko sprožijo postopek zate. Pred prijavo preveri konzularne zahteve države na spletni strani veleposlaništva in sodeluj z mednarodnim uradom oziroma pisarno univerze, kjer običajno svetujejo tujim doktorandom.

Kakšne so možnosti za financiranje doktorata v tujini?

Modeli financiranja se razlikujejo tako med državami kot znotraj držav. Najpogostejše možnosti so: zaposlitev kot mladi raziskovalec oziroma raziskovalni sodelavec, štipendije ali samoplačniški doktorat. Prvo možnost dobro poznamo tudi v Sloveniji, značilna pa je tudi za druge države Evropske unije, na primer za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko.

S tem dobiš  tako plačo kot socialne pravice in velja za najugodnejše finančno stanje. Štipendije za doktorski študij podeljujejo univerza ali zunanji programi (npr. Marie Skłodowska-Curie, Erasmus Mundus, nacionalne štipendije).

Štipendije pokrijejo šolnino, včasih pa tudi stroške potovanj, doktorskih šol ali celo življenjske stroške (torej neke vrste plačilo). Samoplačniški doktorat pomeni, da moraš plačevati šolnino. Pogostejši je zunaj Evropske unije, na primer na nekaterih univerzah v Angliji, Švici in v Avstraliji. V tem primeru nujno preveri, če obstajajo štipendije, kakšni so pogoji in kakšne višine štipendij.

Na katere pogodbene podrobnosti je treba biti pozoren?

Pred podpisom vsake pogodbe preveri pravne podrobnosti – enako velja tudi tu! Če česa ne razumeš, prosi za pojasnilo. Pri pregledovanju (in sprejemu) pogodb za mesto doktorskega študenta v tujini bodi posebej pozoren na naslednje:

• Status pogodbe (zaposlitev ali štipendija), trajanje in možnost podaljšanja;
• Delovne obveznosti (poučevanje, vodenje vaj, administracitivna dela, izvajanje meritev za druge naročnike);
• Pravice do intelektualne lastnine (IP): ali univerza oziroma partnerji obdržijo patente;
• Možnosti za porodniški ali bolniški dopust, pokojninski prispevki in socialna varnost;
• Odgovornosti glede objav in lastništva podatkov.

Kako poteka prijava in kako študij?

Če želiš doktorski študij opravljati v tujini, moraš s pripravami začeti dovolj zgodaj. Ponekod so prijavni roki za jesenski vstop v program že med novembrom in januarjem (torej skoraj leto dni pred pričetkom programa). Nekateri programi imajo tudi več rokov na leto.

Za prijavo največkrat potrebuješ življenjepis, raziskovalni predlog (research proposal), priporočilna pisma, dokazila o predhodni izobrazbi in certifikate jezikovnih testov (TOEFL/IELTS). Zahteve pa se močno razlikujejo med institucijami in univerzami, celo znotraj iste države.

Nekateri programi potekajo v angleščini, drugi v lokalnem jeziku. V Nemčiji in Franciji je veliko angleških programov, je pa lokalni jezik koristen za administracijo ali vsakdanje življenje (zato se v sklopu priprav na odhod v tujino skušaj naučiti vsaj osnov jezika).

Koliko časa traja doktorat v tujini?

Trajanje doktorskega študija je lahko zelo različno: v Evropi je pogost tri– ali štiriletni doktorat, pri čemer si ves čas tudi zaposlen na univerzi ali pri raziskovalnem inštitutu. V Združenih državah Amerike doktorat vključuje tudi predavanja, zato pogosto traja vsaj pet let. V Avstraliji je trajanje doktorskega študija podobno kot pri nas. Poleg trajanja se različne možnosti razlikujejo tudi v zahtevah glede objav, konferenc in možnosti za nadaljevanje kot podoktorski študent. Predhodno preveri, kakšni so karierni izidi alumni programa: ali gredo v akademijo, industrijo ali v podjetništvo.

Kakšno kulturo dela lahko pričakujem v tujini?

Čeprav je glede samega vzdušja, pritiskov in stresa največ odvisno od izbranega mentorja in raziskovalne skupine, imajo tudi različne države specifične akademske kulture in delovne navade. Ponekod, na primer v Nemčiji in državah Beneluksa, se pričakuje več avtonomije in samostojnosti. Raziskovalnega problema se moraš lotiti samostojno, sam razviti svojo metodologijo in se spopasti z ovirami ter neuspelimi poskusi.

Drugje, na primer v Veliki Britaniji in ZDA je močan poudarek na objavah in hitrem napredovanju. Upoštevaj tudi delovno-pravni red (delovni čas, pravice zaposlenih) in morebitne kulturne razlike v komunikaciji ter učenju. Če tvoj program vključuje tudi predavanja, se pripravi na drugačen pedagoški pristop, glede na to, kje študiraš.

Kaj moram narediti, če bi doktorat rad opravil v tujini?

Če si želiš doktorat opraviti v tujini, te čaka ogromno dela. A večini na koncu ni žal, saj gre za unikatno izkušnjo. Zato s pripravami začni čim prej, bodi potrpežljiv in se pripravi na ovire. Spodnji seznam ti je lahko v pomoč predvsem na začetku, da se seznaniš z nujnimi osnovami:

• Določi države in programe, ki te zanimajo. Preveri, da se program izvaja v jeziku, ki ga govoriš (in se pozanimaj o potrebnih certifikatih, s katerimi izkazuješ svoje znanje tujega jezika).
• Preveri financiranje: ali gre za zaposlitev, štipendijo ali plačljiv študij?
• Preveri vizumske pogoje in zdravstveno zavarovanje na konzulatih oziroma neposredno na univerzah.
• Preveri pogoje glede priznanja doktorskega naziva v Sloveniji pri ENIC-NARIC.
• Obrni se na potencialne mentorje oziroma poišči razpise za pozicijo doktorskega študenta. Preberi publikacije njihove raziskovalne skupine, da dobiš boljši občutek, s čim se ukvarjajo (in si v pogovoru z mentorjem močno izboljšaš možnosti, da te izberejo).
• Pripravi vse, kar potrebuješ za prijavo. Če se še nisi odločil, kam točno bi se prijavil, vseeno zberi in organiziraj vse dokumente, ki jih boš verjetno potreboval. Potrudi se pri pisanju življenjepisa, dobro razmisli, kdo ti lahko napiše priporočilo (pomaga, če si že diplomsko in magistrsko delo opravljal pri uveljavljenem profesorju in/ali s področja, kjer si želiš opravljati doktorat), pravočasno poskrbi za ustrezna dokazila o opravljeni predhodni stopnji študija v angleščini.
• Načrtuj nastanitev in realni proračun. Če imaš čas, namensko privarčuj nekaj finančne rezerve za selitev v tujino. Zavedaj se, da te verjetno čaka tudi precej nepričakovanih stroškov, ki jih težko predvidiš.

Kot že vemo, je bil v Državnem zboru soglasno sprejet Zakon za urejanje položaja študentov. Katerih sedem izboljšav pa prinaša za študente?

1. Minimalna bruto urno postavka za študentsko delo se zvišuje za 5,45 odstotka. To je na 7,74 evra.
2. Subvencija za študentsko prehrano se zvišuje iz 4,10 evra na 5,05 evra.
3. Študentski boni so dodeljeni za vse dni v tednu, ne le za delovne dni
4. Študentske bone se lahko koristi vse dni v tednu od 7. ure do polnoči.
5. Štipendijo je moč prejemati v času absolventskega leta na dodiplomskem in magistrskem študiju
6. Štipendijo lahko starša študenta prejemata tudi v absolventskem letu
7. Študent štipendist ima zdaj dodaten mesec za zaključek študija.

URADNO: Višja urna postavka za študente, višja subvencija za študentsko prehrano …

Študentska organizacija z gibanjem Kaj pa mi?

Študentska organizacija Slovenije je v začetku leta 2024 pripravila 25 predlogov za izboljšanje položaja študentov in jih dve leti usklajevala s pristojnimi ministrstvi. Rezultat dolgotrajnega postopka je predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2), ki je usklajen z vsemi pristojnimi ministrstvi in ima podporo med vsemi parlamentarnimi strankami. Zakon je neideološki, usmerjen v izboljšanje položaja študentov in predstavlja enega izmed pomembnih rezultatov vsebinskega in lobističnega delovanja Študentske organizacije Slovenije.

Za predlagane ukrepe smo na ŠOS med 3. in 10. marcem 2024 zbrali 40.000 elektronskih in fizičnih podpisov podpore. Zakon so v končni obliki v zakonodajni postopek poslanci Državnega zbora RS vložili 3. septembra 2025.