Zakaj se v vodi naguba koža na prstih? Znanost ima presenetljiv odgovor

0

Ste se kdaj vprašali, zakaj se vam po nekaj minutah v kopeli, bazenu ali morju koža na prstih začne nagubati? Na prvi pogled se zdi logično, da koža preprosto vpije vodo in se zato napihne. Toda znanstveniki so ugotovili, da je zgodba precej bolj zanimiva.

Gube na prstih namreč niso zgolj posledica tega, da bi koža vpila preveč vode. Gre za dejaven odziv našega živčnega sistema.

Koža se ne naguba zato, ker bi bila polna vode

Dolgo je veljalo prepričanje, da se koža med namakanjem v vodi naguba zato, ker voda prodre v njene zunanje plasti. Te naj bi se zaradi tega razširile, medtem ko globlje plasti kože ostanejo enake, kar bi povzročilo značilne gube. Vendar to ne pojasni vsega.

Če bi bila za nagubano kožo kriva zgolj absorpcija vode, bi se morala podobno nagubati tudi koža na drugih delih telesa. Prav tako bi morale biti gube prisotne tudi pri ljudeh, katerih živci v prstih ne delujejo normalno.

Za gube je odgovoren živčni sistem

Ko so prsti dlje časa v vodi, se aktivira del avtonomnega živčnega sistema, ki med drugim nadzoruje procese v telesu, na katere običajno ne moremo zavestno vplivati. Živčni sistem povzroči krčenje drobnih krvnih žil pod kožo. Zaradi tega se volumen tkiva pod površino kože nekoliko zmanjša, koža pa se začne gubati.

Zato so gube na prstih pravzaprav posledica spremembe v prekrvavitvi kože, ne pa preprostega »napihovanja« kože z vodo.

No water, and a person is washing their hands, that water conservation, valuable water resources
Foto: liulolo iz iStock

Zakaj bi telo sploh ustvarjalo gube?

Znanstveniki menijo, da nagubana koža morda ni naključen stranski učinek, temveč ima določeno funkcijo. Ena od najbolj znanih teorij pravi, da lahko gube izboljšajo naš oprijem mokrih predmetov.

Predstavljajte si, da morate z mokrimi prsti pobrati predmet iz vode. Gube na konicah prstov ustvarijo kanale, po katerih lahko voda odteka, podobno kot profili na avtomobilski pnevmatiki odvajajo vodo s cestišča. Nekatere raziskave so pokazale, da so ljudje z nagubano kožo na prstih pri določenih nalogah pobiranja mokrih predmetov lahko učinkovitejši.

Torej bi lahko rekli, da gre za nekakšno naravno prilagoditev telesa na mokro okolje.

Zakaj se nagubajo predvsem prsti?

Prsti na rokah in nogah so pri tem pojavu še posebej zanimivi. Prav na njihovih blazinicah se pojavijo najbolj izrazite gube. To ni presenetljivo, saj so roke in stopala deli telesa, ki jih pogosto uporabljamo za oprijem, hojo in stik s predmeti. Če bi nagubana koža res pomagala pri oprijemu, bi bila takšna prilagoditev zanje še posebej koristna.

Gube se običajno začnejo pojavljati po nekaj minutah izpostavljenosti vodi, njihova izrazitost pa je odvisna od temperature vode, časa namakanja in drugih dejavnikov.

Side view of woman using eco-friendly dishwashing brushes when washing ceramic dishes. Home comfort concept. Eco-friendly kitchenware idea. Cooking at home. Household equipment
Foto: brizmaker iz iStock

Kaj pa če se vaši prsti v vodi sploh ne nagubajo?

Ker je za pojav pomemben živčni sistem in krčenje krvnih žil, odsotnost nagubane kože na določenem delu telesa lahko v določenih okoliščinah kaže na motnjo živčnega delovanja ali prekrvavitve. Zato so zdravniki pojav v preteklosti uporabljali tudi kot preprost način za preverjanje delovanja nekaterih živcev.

Seveda samo dejstvo, da se komu prsti v vodi nagubajo manj kot pri drugih, še ne pomeni, da je z njim karkoli narobe.

Young woman applies sunscreen to her body on the beach, Sun Protection. Female hands with sun protection cream on sky background. Skin body cream moisturizing lotion, Health skin care
Foto: phakphum patjangkata iz iStock

Ko se naslednjič po kopanju ali plavanju pogledate v roke, boste tako vedeli, da vaše telo ne počne ničesar naključnega. Živčni sistem je sprožil spremembo v drobnih krvnih žilah, koža pa se je zaradi tega nagubala.

Torej, ko so vaši prsti videti kot majhne suhe slive, vaše telo morda v resnici samo počne tisto, kar zna najbolje – prilagaja se okolju.

Vrnil se je McDonald’sov priljubljen burger: Ali bo v Sloveniji kdaj tudi McRib?

0

Potem, ko so v preteklih letih ljubitelji McDonald'sa za vrnitev priljubljenega burgerja pripravili kar peticijo, se je ta (končno) vrnil v ponudbo.

McCountry se je vrnil v ponudbo

»Veliko pozornosti namenjamo povratnim informacijam gostov, vendar pri odločitvah o ponudbi upoštevamo tudi širše poslovne, operativne in dobaviteljske dejavnike. Peticija je zagotovo pokazala, da ima McCountry v Sloveniji zelo zvesto bazo oboževalcev,« so nam povedali o priljubljenem burgerju, ki se je vrnil v ponudbo.

»Peticijo smo razumeli predvsem kot dokaz, kako močno čustveno navezanost imajo naši gostje do določenih izdelkov,« so odgovorili pri McDonald'su, ko smo se ob napovedi spomnili na peticijo.

Pri McDonald'su sicer ne vodijo števila vključitev burgerjev v ponudbi. So pa za nas potrdili, da je McCountry v Sloveniji prisoten že vrsto let in se redno vrača v ponudbo. To je razveselilo tudi številne ljubitelje ‘zlatih obokov'.

»Vedno nas veseli, ko gostje z nami delijo svoje želje in predloge, saj nam to pomaga bolje razumeti njihove preference,« so pojasnili.

V podjetje je prišla kot študentka, danes vodi več kot 100 ljudi

 

Ali bo v Sloveniji kdaj na voljo McRib?

Nas je pa to opomnilo še na en burger, po katerem kličejo oboževalci v Sloveniji. To je slavni McRib. Bo ta kdaj pri nas?

McDonald's nam je odgovoril: »Njegovega prihoda trenutno ne moremo napovedati, lahko pa rečemo, da želje naših gostov vedno pozorno spremljamo.«

Širjenje vesolja se upočasnjuje, pravi nova raziskava

0

Leta 2011 so trije znanstveniki prejeli Nobelovo nagrado za fiziko, ker so dokazali, da se vesolje pospešeno širi. Nobelovci Saul Perlmutter, Brian P. Schmidt in Adam G. Reiss so opazovali posebne supernove tipa Ia (Type one-A), katere v teoriji vse svetijo enako močno, in prišli do zaključka, da se pospešeno oddaljujejo od nas. To se tudi sklada s Hubblovim zakonom iz leta 1929, ki pravi: bolj ko so galaksije oddaljene, hitreje se oddaljujejo.

Leta 2025 je znanstveno srenjo pretresla nova raziskava iz Južne Koreje, v kateri so raziskovalci trdili, da se širjenje vesolja pravzaprav upočasnjuje. Po pregledu tristotih primerov supernov tipa Ia so ugotovili, da supernove, ki so nastale iz starejših zvezd svetijo močneje kot tiste iz mlajših. Če tega ne upoštevamo, bi se nam lahko zdelo da so nekatere supernove dlje, kot so v resnici in pospešeno širjenje vesolja bi bila le optična iluzija.

Objava južnokorejske ekipe je seveda dvignila veliko prahu in kmalu za tem smo lahko videli mnogo astronomov, med njimi tudi prej omenjene tri nobelovce, ki so ponovno preverili svoja dognanja, vendar vedno prišli do enakega zaključka: vesolje se širi, pospešeno, in raziskave, ki pravijo drugače, niso upoštevale vseh spremenljivk ter znanstvene metode.

Smisel znanosti pa je ravno stalno prevpraševanje paradigem, ki se zdijo zabetonirane, zakonov, ki se zdijo preveč absolutni in trditev, ki vsaj malo »ne držijo vode«. Takšna je pot napredka. Pred kratkim je z mumbajskega inštituta Tata (Tata institute of fundamental research – TIFR) prišla nova raziskava, ki ponovno dvomi.

Kako merimo širjenje vesolja?

Kot to storili nobelovci Perlmutter, Schmidt in Reiss ter za to dobili najvišje priznanje v znanosti, še danes merimo hitrost širjenja vesolja z opazovanjem supernov tipa Ia.

Ia supernove nastanejo v binarnih sistemih, kjer je ena od zvezd bela pritlikavka. Bele pritlikavke imajo zelo priročno lastnost, da ko presežejo maso 1,44 našega sonca, lahko postanejo supernove (eksplodirajo). Kritična masa bele pritlikavke tik preden postane supernova je imenovana Chandrasekharjeva masa po astrofiziku Subrahmanyanu Chandrasekharju.

Zaradi tega vse supernove tipa Ia svetijo približno enako močno in, še pomembneje, njihova svetlost se s časom skoraj ne spreminja. Zaradi tega veljajo za astronomski standard pri opazovanju oddaljenosti.

Ko želijo astronomi izmeriti razdaljo med določeno supernovo in Zemljo ali katerim drugim telesom, lahko varno sklepajo o razdalji na podlagi svetlosti, saj bodo supernove, ki so daleč stran manj vidne.

Širjenje vesolja se upočasnjuje

Moči so združili Animesh Sah, Mohamed Rameez (TIFR) in prof. Subir Sarkar (Oxford) in ponovno preverili, kaj točno se dogaja s širjenjem vesolja. Uporabili so bazo podatkov Pantheon+, ki vsebuje podatke več kot 1700 zabeleženih supernov tipa Ia.

Ob upoštevanju starosti zvezd, iz katerih so supernove nastale, je bil njihov prvi zaključek, da se vesolje ne širi enako hitro v vse smeri. To se ne sklada s trenutnim znanstvenim konsenzom, ki pravi, da se na velikih razdaljah galaksije oddaljuje od nas enakomerno v vse smeri. Posledično lahko podvomimo v obstoj temne energije, ki naj bi bila zaslužna za takšno oddaljevanje.

Po ugotovitvi, da se vesolje ne širi enakomerno v vse smeri, so izračunali absolutno hitrost širjenja in pod črto so prišli do zaključka, da se širjenje vesolja pravzaprav upočasnjuje.

Raziskava objavljena, a ne brez nasprotnikov

Raziskava je bila objavljena v Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. V isti številki časnika pa je objavljena še druga raziskava, ki trdi ravno nasprotno: naše meritve so pravilne, vesolje se še vedno širi in to pospešeno. Soavtorica slednje raziskave Professor Maria Vincenzi iz Oxforda sicer poda zveneč a dokaj neprepričljiv argument: »Avtorji naše raziskave so svetovno priznani raziskovalci supernov tipa Ia in evolucij galaksij z večdesetletnimi izkušnjami.«

Kaj pa zdaj?

Kot smo že omenili, znanost temelji na nesoglasjih in prevpraševanjih. Vendar nekatere stvari morajo biti jasno dorečene, mar ne? Raziskovalci obeh struj zdaj čakajo podatke teleskopa Rubin oz. njegove desetletne misije Rubin Observatory's Legacy Survey of Space and Time (LSST), ki se je začela letos. Glavne naloge teleskopa so raziskovanje naše galaksije Mlečne steze, pridobiti čimveč podatkov o našem sončnem sistemu in raziskati naravo temne energije in temne snovi. Z vsem tem pa tudi ločiti zrno od plevela pri vprašanju širjenja vesolja.

Natečaj za mlade umetnike: Postani Donavski umetnik

Mednarodna komisija za varstvo reke Donave, katere članica je tudi Slovenija, je skupaj z Globalnim partnerstvom za vode Srednje in Vzhodne Evrope znova pripravila natečaj Postani Donavski umetnik.

Za otroke in mlade razpisan natečaj

Natečaj, na katerem lahko z umetniškimi deli sodelujejo otroci in mladi, je odprt do 10. oktobra.
K sodelovanju na natečaju Postani Donavski umetnik vabijo mlade in mentorje iz osnovnih in srednjih šol v naslednjih kategorijah:
  • dve starostni kategoriji (6-11 let in 12-18 let) ter
  • tri umetniške zvrsti (umetnina, fotografija in video).

Skupinske umetnine so omejene na avtorstvo 4 umetnikov.

Natečaj je odprt do 10. oktobra 2026. 

Več informacij je na voljo na spletni strani Global water partnership (GWP).

Hura! Znanje tokrat o potovanju od prvega popadka do rojstva

0

Kaj se dogaja od prvega popadka pa vse do trenutka, ko prvič objamete svojega dojenčka? Razumevanje posameznih porodnih faz lahko pomaga, da v porod vstopite bolj mirno, pripravljeno in z več zaupanja vase.

V torek, 22. septembra ob 18. uri, bo v sklopu spletnih predavanj Hura! Znanje, ki jih pripravlja Baby Center, potekalo brezplačno predavanje Od prvega popadka do rojstva skozi porod z Babico Majo. Vodila ga bo Maja Koprivnikar, diplomirana babica ter učiteljica joge v nosečnosti in po porodu.

Babica Maja bo bodoče starše popeljala skozi celoten potek poroda, od prvih znakov in popadkov doma do aktivnega poroda, rojstva otroka in prve ure po porodu. Pojasnila bo, kako prepoznati posamezne porodne faze, kaj se med njimi dogaja v telesu porodnice in dojenčka ter kako si pomagati z gibanjem, dihanjem in položaji. Izvedeli boste tudi, kdaj je pravi čas za odhod v porodnišnico in kakšna je pri porodu vloga babice.

Med vsemi prijavami bodo izžrebali nagrado, ki jo prispeva Chicco, ki podarja set izdelkov za mamico po porodu v skupni vrednosti 39,99 evra.

Predavanje je brezplačno, število mest pa je omejeno. Prijave se preko spletnega obrazca.

Lepo vabljeni!

Tedenski horoskop: 14. – 20. 9. 2026

0

Ta teden morda ne bo med najbolj zabavnimi za večino izmed nas. Lahko da bo dramatičen, ali celo nekoliko dolgočasen. Bodi pripravljen na vse. Večer načrtuj tako, da ti bo čimbolj udobno in udobje ter užitek išči, kjerkoli ga najdeš. Tudi če teden ne bo poln zabave, lahko svoja pričakovanja prilagodiš, ter kljub temu uživaš in se spopadeš z izzivi, ko se pojavijo. Ponudile se bodo tudi priložnosti, da pomagaš drugim.

Oven (21. marec – 19. april)

V začetku tedna te lahko prevzamejo globoke misli in razpoloženje, ki te vodi k razmišljanju o eksistencialnih temah, pri čemer ti ostane ravno dovolj energije za uspešno opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Sredina tedna je kot nalašč za sanjarjenje o prihodnjih potovanjih in o tem, kam se želiš še odpraviti. V petek lahko v nekaterih odnosih pride do mrtve točke, saj morda ne bosta našla kompromisa, ki bi ustrezal obema.

Mantra tega tedna: “Premikanje.”

Bik (20. april – 20. maj)

Ta teden si močno osredotočen na odnose, saj si Luna in Venera prizadevata uravnovesiti prejemanje in dajanje ljubezni, hkrati pa moraš v javnosti zagovarjati svoja načela. Težko je biti izpostavljen, ko pa hkrati potrebuješ zasebnost v trenutkih čustvene bližine. Petek lahko prinese frustracije in zamude pri opravljanju delovnih obveznosti, zato se boš ob koncu tedna z veseljem povsem odklopil.

Mantra tega tedna: “Predanost.”

Dvojčka (21. maj – 20. junij)

Luna se v začetku tedna premakne iz tvojega sektorja vsakdanjih opravil in se nato za kar nekaj časa pomakne v območje, povezano z odnosu. Od tebe se pričakuje, da boš pomagal drugim in več truda vložil v skrb za druge. Tvoja osredotočenost na druge ljudi lahko v petek povzroči težave, saj boš moral uskladiti lastno izražanje z ustvarjanje oziroma zaključkom dela, ki ti je bilo zaupano.

Mantra tega tedna: “Žongliranje.”

Rak (21. junij – 22. julij)

Ob začetku tedna si precej motiviran. Uspe ti uskladiti zapletene urnika in poskrbiš, da je vse opravljeno. Tekom tedna lahko postane nekoliko napeto v tesnih oziroma partnerskih odnosih, a poskusi se osredotočiti na to, kakšna oseba želiš biti, da te trenutna čustva ne bi povsem prevzela. Do petka te bo vleklo v dve smeri hkrati – želel si boš več časa nameniti domu, a boš moral spoštovati službene obveznosti. Sprejmi vso pomoč, ki ti je na voljo.

Mantra tega tedna: “Zanesljivost.”

Lev (23. julij-22. avgust)

Podrobnosti prihajajočega retrogradnega gibanja Venere se bodo pokazale že v začetku tedna, ko se bodo pojavljala vprašanja, povezana z odnosi in družino. Vse kar bo privrelo na plano, je dobro predelati, da strah ne bi več krojil tvojega življenja. Sredi tedna boš našel voljo do ustvarjalnega izražanja, a do petka te bo verjetno motila neučinkovitost tvojih poskusov sporazumevanja.

Mantra tega tedna: “Vzorci.”

Devica (23. avgust – 23. september)

Glavnino dela ta teden predstavljajo številna opravila in urejanje finančnih zadev. Teden začenjaš z veliko obremenitvijo, a se boš z njo dokaj učinkovito spopadel. Vendar pa lahko tvoja želja, da bi opravil vse, v nadaljevanju tedna naleti na meje tvojih fizičnih zmogljivosti. Če se lahko zaneseš na pomoč drugih, ta teden ni čas za ponos. Čeprav si morda želiš popolno samostojnosti, te pri tem ovirajo nekatere obveznosti.

Mantra tega tedna: “Učinkovito.”

Tehtnica (23. september – 21. oktober)

Ta teden komuniciraš učinkovito. V začetku tedna predstavljaš velike zamisli in sanje, urejaš finance ter opuščaš ostrino v odnosih. Sredina tedna je idealna za raziskovanje okolice in odgovarjanja na spregledana sporočila oziroma elektronsko pošto. Ob koncu tedna pa boš morda moral s partnerjem opraviti resen pogovor. Vikend je kot nalašč za preživljanje časa doma.

Mantra tega tedna: “Pestrost.”

Škorpijon (22. oktober – 21. november)

Zaradi Lune v tvojem znamenje vse doživljaš nekoliko bolj osebno, a kljub temu uspešno krmariš skozi dogajanje in opravljaš vse svoje obveznosti. To je teden, v katerem se tvoja naravna intenzivnost ujema z intenzivnim astrološkim dogajanjem, zato se boš morda počutil volj v svoje elementu. Bodi le pozoren na družinske zadeve, ki bi te lahko razdražile. Morda jih bo treba rešiti v prihodnosti, a za zdaj je najbolje, da molčiš.

Mantra tega tedna: “Delo.”

Strelec (22. november – 21. december)

Teden se začne nekoliko bolj introspektivno, saj urejaš določene notranje zadeve. Poskušaš uskladiti osebne potrebe z učinkovitim upravljanjem časa, včasih pa ti okoliščine ne prizanašajo. Sredi tedna se vse nekoliko umiri. Do petka se sicer tvoji ustvarjalni projekti začnejo zdeti bolj kot obveznost in ne kot hobi. Čaka te mešanica čustev in občutkov.

Mantra tega tedna: “Čas.”

Kozorog (22. december – 19. januar)

Ta mesec so v ospredju tvoji načrti in sanje za prihodnost, a ta teden trčijo ob finančne okoliščine, ki se lahko zdijo preobremenjujoče. Poskusi ohraniti mirno kri in se za občutek stabilnost ter povezanosti s samim seboj zateci k duhovnim praksam. Dom in družina postajata vse pomembnejša tema, saj razmišljaš o tem, na kakšno oporo se lahko zaneseš v času, ko se tla pod teboj zdijo nekoliko nestabilna.

Mantra tega tedna: “Prisotnost.”

Vodnar (20. januar – 18. februar)

V ospredju so tvoji poklicni cilji in to, koliko izpostavljenosti zmoreš še prenesti. Ko tvoj razum zataji, poišči besede s pomočjo intuicije. V težkih trenutkih se skriva rešitev, tudi takrat, ko se zdijo neobvladljivi. Na preizkušnji je tvoja sposobnost, da se odzoveš dostojanstveno. Na tem področju si bolj vešč, kot se zavedaš.

Mantra tega tedna: “Premišljeno.”

Ribi (19. februar – 20. marec)

Teden se začne z usklajevanjem odnosov, ob tem pa poskušaš najti tudi kanček zabave. Vendar pa tvoji cilji za prihodnost ostajajo nejasni. Čutiš notranji vzgib, ki te spodbuja k globokemu premisleku o številnih stvareh. Naj si drugi mislijo kar hočejo. Ti si sredi osebne preobrazbe, ki bi spremenila potek tvojega življenja.

Mantra tega tedna: “Preobrazba.”

OpenAI trdi, da je rešil 90 let star matematični problem

0

Podjetje OpenAI je razburilo svet matematike z najavo, da je njihov model umetne inteligence rešil enega najbolj zapletenih matematičnih izzivov na svetu: problem obstoja in gladkosti Navier-Stokesovih enačb.

Gre za enega od sedmih znamenitih milijonskih problemov tisočletja (Millennium Prize Problems), ki jih je leta 2000 opredelil Matematični inštitut Clay. Zmagovalcu za vsak potrjen dokaz pripada nagrada v višini enega milijona dolarjev.

Toda namesto slavja se je preboj takoj zapletel v ostro kontroverzo o avtorskih pravicah, usposabljanju modelov in moralnih mejah razvoja umetne inteligence.

Enačbe, ki opisujejo zrak, vodo in krvni obtok

Navier-Stokesove enačbe, razvite v 19. stoletju, opisujejo gibanje tekočin in plinov. Znanstveniki in inženirji jih vsakodnevno uporabljajo za napovedovanje vremena, oblikovanje letalskih kril in simulacijo pretoka krvi po žilah.

Kljub njihovi praktični uporabi pa matematiki skoraj sto let niso uspeli dokazati, ali te enačbe vedno dajejo fizikalno smiselne (gladke) rezultate, ali pa lahko pod določenimi pogoji pride do matematičnega zloma – pojava t. i. singularnosti, kjer se hitrost tekočine v končnem času poveča do neskončnosti.

Po trditvah OpenAI je njihov sistem dokazal, da do takšnega zloma res lahko pride: opisal je vrtinec, ki se spirali navznoter, pospešuje in sčasoma privede do matematične singularnosti.

10.000 AI-agentov in 88 ur računanja

Izjemno zahteven proces dokazovanja je bil prikaz moči vzporednega računanja:

  • Roj agentov: OpenAI je uporabil nov neizdani model (zmogljitejši od GPT-6 Astra) in v boj poslal približno 10.000 samostojnih AI-agentov.

  • 3 milijone sporočil: Agenti so med seboj sodelovali, si izmenjevali ugotovitve in preizkušali različne matematične poti.

  • Časovni okvir: Za celoten dokaz so potrebovali 88 ur, dodatnih 17 ur pa za računalniško preverjanje v formalnem jeziku Lean.

  • Astronomski stroški: Stroški računske moči za ta podvig so ocenjeni na več kot 10 milijonov dolarjev.

OpenAI je ob tem že sporočil, da se za milijonsko nagrado inštituta Clay ne namerava potegovati.

Ali je umetna inteligenca »kradla« delo matematikov?

Uspeh OpenAI je zasenčila izjava profesorja matematike z Univerze v New Yorku (NYU) Tristana Buckmasterja in njegovega sodelavca Levanta Alpogeja iz konkurenčnega podjetja Anthropic.

Matematika sta mesece delala na sorodnem matematičnem problemu in svoje osnutke redno vnašala v OpenAI Codex – orodje podjetja OpenAI za pisanje kode. Buckmaster trdi, da je OpenAI začel pospešeno delati na Navier-Stokesovih enačbah šele po tem, ko so se v javnosti pojavile govorice o njunem napredku in s tem namiguje, da je model morda uporabil njune podatke iz orodja Codex.

Odziv OpenAI

V OpenAI odločno zavračajo obtožbe, da bi imeli njihovi raziskovalci ali AI-agenti neposreden vploged v zasebne dokumente raziskovalcev. Vendar pa so v uradni izjavi priznali droben dvom:

»Čeprav je malo verjetno, ne moremo povsem izključiti možnosti, da so anonimizirani podatki, pridobljeni iz njihove uporabe naših produktov, pomagali izboljšati naše modele.«

Preverjanje še poteka

Kljub odmevni novici rešitev še nima uradne potrditve. Matematična skupnost mora dokaz podrobno preučiti in preveriti, ali uporabljen matematični pristop res v celoti odgovarja na vprašanje, kot ga zastavlja inštitut Clay.

Ne glede na končni razplet pa dogodek odpira pomembno vprašanje za prihodnost znanosti: ali bodo zaprti sistemi umetne inteligence postali vodilni izumitelji, in kje poteka meja med uporabo javnega znanja ter lastniških podatkov uporabnikov.

5 stvari, ki so bile otrokom v 90. letih povsem običajne

0

Če vprašate kogar koli, ki je odraščal v 90. letih, kakšno je bilo njegovo otroštvo, boste skoraj zagotovo slišali kakšno zgodbo, ob kateri bi današnji starši kar težko verjeli, da je bilo to nekoč povsem običajno.

Otroštvo je bilo takrat precej bolj sproščeno. Bilo je manj nadzora, manj preverjanja in predvsem veliko več zaupanja. Otroci so imeli več svobode, starši pa pogosto niso vedeli, kje se njihovi otroci v vsakem trenutku nahajajo.

To ne pomeni, da so bili starši neodgovorni. Preprosto je bilo življenje drugačno. Brez pametnih telefonov, aplikacij za spremljanje lokacije in nenehnega sporočanja je bila samostojnost del odraščanja. Otroci so se učili skozi lastne izkušnje – tudi tako, da so padli, se umazali, naredili kakšno neumnost in se iz nje nekaj naučili.

Danes bi marsikatera od teh situacij pri starših sprožila precejšen preplah.

Otroci so za več ur odšli od doma

children, playing, outdoor, kid boy
Foto: ignartonosbg iz Pixabay

Otroci so se po šoli ali med počitnicami preprosto odpravili ven s prijatelji. Za več ur. Brez mobilnega telefona, brez sporočil in brez možnosti, da bi starši preverili njihovo lokacijo.

Starši pogosto niti niso natančno vedeli, kam so otroci odšli. Vedeli so približno, s kom so in kdaj naj bi se vrnili – potem pa so jim pustili proste roke.

Če se je otrok pojavil doma pred večerom, je bilo vse v redu. Če ga še ni bilo, je mama morda pogledala skozi okno in vprašala: »Kje pa je spet?«

Danes bi bila takšna situacija za marsikaterega starša skoraj nepredstavljiva. Telefon bi verjetno že večkrat zazvonil, sledilo bi vprašanje, kje je otrok in kdaj se vrne, morda pa bi starši preverili tudi njegovo lokacijo.

Takrat pa je bilo povsem običajno, da so otroci preprosto odšli ven in jih nekaj ur ni bilo doma.

Kolesarjenje brez čelade

Cyclist is pedaling their bike on a paved path next to lavender bushes, enjoying the golden light of the setting sun
Foto: Cristian Blázquez Martínez iz iStock

Kolo je bilo za številne otroke eno glavnih prevoznih sredstev. Z njim so se vozili po ulicah, pločnikih in poteh, pogosto brez čelade in druge zaščitne opreme.

Nihče ni vsakič preverjal, ali je pot dovolj varna, ali otrok pravilno uporablja zaščitno opremo in ali ga kdo od odraslih spremlja.

Padec s kolesa, odrgnjeno koleno in kakšna buška so bili skorajda obvezen del odraščanja. Otrok je padel, malo zajokal, si obrisal koleno in se čez nekaj minut že spet vozil.

Danes je zavedanje o nevarnostih precej večje, varnostna pravila pa strožja. Pogled na skupino otrok, ki se brez čelad vozi po ulici, bi zato pri marsikaterem staršu hitro sprožil skrb.

Vožnja brez otroških sedežev

Close-up of hands securing toddler into car seat harness. Travel safety, child protection, and everyday parenting captured in a real moment before a family road trip.
Foto: Akacin Phonsawat iz iStock

Tudi potovanja z avtomobilom so bila nekoč precej drugačna.

Otroški avtomobilski sedeži niso bili tako samoumevni, kot so danes. Otroci so sedeli na zadnjih sedežih, včasih tudi na sredini zadnje klopi, in pogosto brez posebne zaščite.

Vožnja do babice, družinski izlet ali počitniško potovanje so lahko minili brez varnostnih standardov, ki se nam danes zdijo popolnoma normalni.

Če bi danes videli majhnega otroka v avtomobilu brez ustreznega otroškega sedeža, bi se marsikomu takoj prižgala opozorilna lučka. Včasih pa je bilo takšno ravnanje precej bolj običajno in o njem večina ljudi ni niti razmišljala.

Igranje s pirotehniko

Dangerously playing with firecrackers
Foto: Nenadpress iz iStock

Petarde, iskrice in druga pirotehnična sredstva so bila za številne otroke del odraščanja. Predstavljala so vznemirjenje, hrup in občutek, da počneš nekaj nekoliko nevarnega.

Odrasli so otroke pogosto opozorili, naj bodo previdni, nato pa so jih pustili, da se zabavajo.

Danes bi marsikateri starš ob takšnem prizoru precej hitreje posredoval. Zavedanje o nevarnosti opeklin, poškodb in drugih posledic je večje, prav tako so strožja pravila glede uporabe pirotehnike.

Takrat pa je bila meja med »otroško zabavo« in nečim, kar je bilo že preveč nevarno, precej bolj zabrisana.

Raziskovanje sveta na precej bolj neposreden način

girl, childhood, garden, backyard, nature, evening, child, people, little, young, outdoor, striped, cap, kid, play, playing, watching, looking, play house
Foto: ClickerHappy iz Pixabay

Otroci so se igrali zunaj, sedeli na tleh, si umazali roke in se dotikali skoraj vsega, kar jim je prišlo pod roke.

Pili so vodo na javnih mestih, se igrali v pesku in zemlji ter brez posebnega pomisleka raziskovali svojo okolico. Najmlajši so v usta pogosto nesli stvari, ki bi jih današnji starši takoj odstranili – od peska in zemlje do kamenčkov.

Seveda to ne pomeni, da je bilo uživanje peska ali kamenčkov varno oziroma priporočljivo. Pomeni pa, da je bilo otroško raziskovanje sveta nekoč precej manj nadzorovano.

Otrok se je umazal, padel, vstal in šel naprej.

Morda je prav v tem tudi del čara otroštva, ki se ga mnogi, ki so odraščali v 90. letih, danes spominjajo z določeno mero nostalgije. Bilo je manj nadzora, več spontanosti in veliko več priložnosti, da so otroci svet odkrivali sami.

Vsak peti človek bo zbolel za rakom: do leta 2050 se obeta dramatičen porast

0

Nova obsežna analiza, ki jo je vodilo Ameriško združenje za boj proti raku (American Cancer Society – ACS), kaže zaskrbljujočo sliko svetovnega bremena raka, hkrati pa opozarja, da bi bilo pomemben del bolezni in smrti mogoče preprečiti. Po najnovejših ocenah je leta 2024 za rakom po svetu zbolelo približno 20,6 milijona ljudi, 9,8 milijona pa jih je zaradi bolezni umrlo.

To pomeni, da bo približno vsak peti človek v življenju zbolel za eno od oblik raka, zaradi bolezni pa naj bi umrl približno vsak deveti moški in vsaka trinajsta ženska. Če se stopnje pojavnosti ne bodo spremenile, bi lahko že do leta 2050 samo zaradi rasti in staranja prebivalstva število novih primerov naraslo na približno 34,4 milijona na leto – kar je 67 odstotkov več kot leta 2024.

Rak ostaja eden največjih svetovnih zdravstvenih izzivov

Poročilo Global Cancer Statistics 2024, objavljeno leta 2026, so pripravili raziskovalci ACS in Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC), specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije za področje raka. Rezultati so bili objavljeni v strokovni reviji CA: A Cancer Journal for Clinicians. Temeljijo na podatkih GLOBOCAN za leto 2024, ki zajemajo 34 vrst raka v 186 državah. Raziskovalci so primerjali pojavnost raka in umrljivost med posameznimi deli sveta in državami z različnimi vrednostmi indeksa človekovega razvoja ter na podlagi demografskih projekcij ocenili prihodnje breme bolezni.

»Rak je eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja in velika ovira pri podaljševanju pričakovane življenjske dobe po svetu. Razumevanje obsega in geografske razporeditve bolezni je bistvenega pomena za načrtovanje učinkovitih in pravičnih ukrepov preprečevanja in obvladovanja raka,« je povedala glavna avtorica raziskave dr. Hyuna Sung iz ACS. Ob tem poudarja, da visoke številke niso zgolj razlog za zaskrbljenost, temveč kažejo tudi na možnosti za ukrepanje. Pomemben delež smrti zaradi raka je povezan z dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati, dodatne smrti pa je mogoče preprečiti z zgodnjim odkrivanjem bolezni in pravočasnim zdravljenjem.

Cancer detection and screening as a treatment for malignant cells with a biopsy or testing caused by carcinogens and genetics with a cancerous cell as an immunotherapy symbol as a 3D render.
Foto: wildpixel iz iStock

Med posameznimi deli sveta obstajajo ogromne razlike

Ena najbolj opaznih ugotovitev poročila je, kako neenakomerno je breme raka razporejeno po svetu. Starostno standardizirane stopnje pojavnosti raka se med svetovnimi regijami razlikujejo za približno štiri- do petkrat. Najvišje so bile v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer so raziskovalci pri moških ocenili 477 novih primerov na 100.000 prebivalcev, pri ženskah pa 396. Na drugem koncu lestvice so bile nekatere regije Afrike in južne oziroma osrednje Azije. Nižja ugotovljena pojavnost pa sama po sebi ne pomeni nujno manjšega zdravstvenega problema, saj so pomembne tudi razlike v diagnostiki, registraciji bolezni in starostni strukturi prebivalstva.

Razlike v umrljivosti so nekoliko manjše, vendar še vedno izrazite – med regijami so približno dvakratne. Med moškimi je bila najvišja stopnja umrljivosti zaradi raka ugotovljena v vzhodni Evropi, med ženskami pa v Melaneziji. Poročilo posebej opozarja tudi na nesorazmerno breme v Afriki in Aziji, kjer je delež smrti glede na število ugotovljenih primerov večji. Nasprotno Evropa predstavlja le okoli devet odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar je leta 2024 predstavljala približno petino vseh novih primerov raka in smrti zaradi raka.

3D Rendering of a cancer cell - medical illustration
Foto: peterschreiber.media iz iStock

Pljučni rak ostaja na prvem mestu

Pljučni rak je bil leta 2024 najpogosteje diagnosticirana vrsta raka na svetu in hkrati najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Ocenjenih je bilo skoraj 2,6 milijona novih primerov, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh novih diagnoz. Zaradi pljučnega raka je umrlo približno 1,9 milijona ljudi oziroma približno 19 odstotkov vseh ljudi, ki so umrli zaradi raka. Tobak pri tem ostaja najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja.

Rak dojk pri ženskah je bil druga najpogosteje diagnosticirana oblika raka na svetu. Leta 2024 je bilo ocenjenih približno 2,4 milijona novih primerov in 694.000 smrti. Posebej velike so razlike med bogatejšimi in revnejšimi deli sveta. Ženska v zahodni Afriki ima približno dvakrat večjo verjetnost, da bo zaradi raka dojk umrla, kot ženska v Avstraliji ali na Novi Zelandiji, čeprav je pojavnost bolezni v zahodni Afriki približno za polovico nižja. Takšna razlika kaže predvsem na neenakosti pri dostopu do zgodnjega odkrivanja, diagnostike in učinkovitega zdravljenja.

Lung cancer or carcinoma 3D rendering illustration. Bronchial tree and lungs infected by cancer cells on white background. Medical, healthcare, oncology, disease, science concept.
Foto: libre de droit iz iStock

Veliko breme predstavljajo tudi rak debelega črevesa, jeter in prostate

Rak debelega črevesa in danke je bil tretja najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2024 je bilo ocenjenih več kot dva milijona novih primerov in približno 918.000 smrti. Na pojavnost vpliva več dejavnikov, med drugim staranje prebivalstva, dedna nagnjenost in življenjski slog. Pomembna prednost pri tej bolezni je možnost presejanja, saj je mogoče nekatere predrakave spremembe odkriti in odstraniti, še preden se razvije rak. Slovenija je ena vodilnih na tem področju, saj poleg DORE, ZORE in SVITa v prihodnosti pričakujemo še programa LUKA (za odkrivanje pljučnega raka) in PETER (za odkrivanje raka prostate).

Rak jeter je bil po številu novih diagnoz manj pogost, vendar je zaradi visoke umrljivosti predstavljal tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Ocenjenih je bilo približno 843.000 novih primerov in 732.000 smrti. Pri moških je pomemben tudi rak prostate, ki je bil druga najpogosteje diagnosticirana oblika raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Leta 2024 je bilo po svetu približno 1,5 milijona novih primerov in 420.000 smrti. Posebej visoka umrljivost je bila ugotovljena na Karibih in v podsaharski Afriki.

Colon cancer. Cancer attacking cell. Colon disease concept. 3d illustration
Foto: Mohammed Haneefa Nizamudeen iz iStock

Rak želodca, materničnega vratu in trebušne slinavke ostajajo resna grožnja

Rak želodca je leta 2024 povzročil približno 980.000 novih primerov in 642.000 smrti, s čimer se je uvrstil na peto mesto tako po pojavnosti kot po umrljivosti. Najvišje stopnje bolezni so bile v vzhodni Aziji. Rak materničnega vratu medtem ostaja izrazit primer bolezni, pri kateri bi bilo mogoče z dobro organizirano preventivo preprečiti velik del bremena. Kljub učinkovitemu cepljenju proti HPV in presejalnim programom je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka med ženskami v 26 državah, predvsem v podsaharski Afriki ter nekaterih delih Srednje in Južne Amerike.

Poseben problem predstavlja rak trebušne slinavke. Po številu novih primerov je bil šele na 11. mestu, vendar je leta 2024 povzročil približno 491.000 smrti in se s tem uvrstil na šesto mesto med vzroki smrti zaradi raka. Velika umrljivost je med drugim povezana s tem, da bolezen pogosto odkrijejo šele v napredovali fazi. Med pogostejšimi diagnozami je bil tudi rak ščitnice, pri katerem je bilo ocenjenih približno 959.000 novih primerov, vendar je njegova umrljivost bistveno nižja kot pri raku trebušne slinavke.

Ženske z rakom so pretirano izpostavljene kemikalijam
Ženske z rakom so pretirano izpostavljene kemikalijam Foto: Ridofranz iz iStock

Do leta 2050 bi lahko bilo novih primerov za dve tretjini več

Projekcije kažejo, da se bo svet z naraščajočim bremenom raka spoprijemal tudi v prihodnjih desetletjih. Če se današnje stopnje pojavnosti ne bi spremenile, bi že rast in staranje svetovnega prebivalstva povzročila povečanje števila novih primerov z 20,6 milijona leta 2024 na približno 34,4 milijona leta 2050. To pomeni 67-odstotno povečanje. Največje sorazmerno povečanje raziskovalci pričakujejo v državah z nižjimi vrednostmi indeksa človekovega razvoja, kjer so zdravstveni sistemi pogosto že zdaj bolj omejeni.

To pa ni nujno nespremenljiv scenarij. Raziskovalci poudarjajo, da lahko preventiva, zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje pomembno zmanjšajo prihodnje breme bolezni.

»Vsaka regija se sooča z drugačnimi izzivi na področju raka, zato vsaka država potrebuje svoj načrt za zmanjševanje naraščajočega bremena. Vendar mora biti preprečevanje raka najpomembnejša prednostna naloga vsake države,« je poudaril dr. Ahmedin Jemal iz ACS. Med najpomembnejšimi ukrepi izpostavlja zmanjševanje uporabe tobaka, preprečevanje okužb, povezanih z rakom, zmanjševanje uživanja alkohola, vzdrževanje zdrave telesne mase in redno telesno dejavnost. Prav kombinacija preprečevanja, zgodnjega odkrivanja ter pravičnejšega dostopa do diagnostike in zdravljenja bo odločilna, če želimo preprečiti, da bi demografske spremembe v prihodnjih desetletjih povzročile še bistveno večje svetovno breme raka.

 

43 novih razlogov za obisk Baby Centra

0

Nova izdaja knjižice Hura! Nosečka bodočim in mladim staršem prinaša 43 kuponov ugodnosti, praktične sezname in nasvete za prve mesece z dojenčkom. Posebno ponudbo spremlja tudi darilo ob nakupu prvega vozička v vrednosti več kot 70 evrov.

Prihod dojenčka napolni dneve z vznemirjenjem, pričakovanjem in seznamom vprašanj, ki se včasih zdi daljši od seznama imen za novo bitjece. Kaj potrebujemo za porodnišnico? Koliko bodijev je ravno prav? Kateri voziček se bo najbolje vklopil v naš vsakdan? Nova jesenska izdaja knjižice Hura! Nosečka je nastala z namenom, da bodo priprave preglednejše, prvi nakupi ugodnejši, pot v starševstvo pa vsaj za odtenek bolj brezskrbna.

Nova knjižica je namenjena nosečnicam, bodočim staršem in družinam z otroki do prvega leta starosti. Od 1. septembra 2026 do 28. februarja 2027 prinaša 43 različnih kuponov za ugodnejše nakupe izdelkov, ki spremljajo družino od pričakovanja do prvih mesecev z dojenčkom. Kuponi so razporejeni po sklopih, kot so dojenje, previjanje, kopanje in nega, spanje, hranjenje, avtosedeži ter vozički.

Več kot knjižica kuponov

Hura! Nosečka je hkrati priročen mali vodič, ki ga je dobro imeti pri roki, ko se začnejo resne priprave na prihod novega družinskega člana. Poleg ugodnosti vključuje uporabne sezname potrebščin ter vsebine o pripravi torbe za porodnišnico, prvih oblačilih, dojenju, previjanju, negi, spanju, hranjenju in varnih prvih poteh. Člane Kluba Baby Center čakajo tudi partnerske ponudbe za vsebine in storitve, ki podpirajo starše v tem posebnem obdobju, med drugim priprave na porod, baby handling, šola za starše, masaža dojenčka, prva pomoč, fotografiranje ter vadba po porodu. Knjižica tako pomaga pri nakupih in pri pridobivanju odgovorov, grajenju samozavesti in iskanju podpore za prve korake v novi vlogi.

nosečka kuponi

Po prvi voziček v Baby Center

Med najpomembnejšimi odločitvami pred prihodom dojenčka je zagotovo izbira prvega vozička. Ta ne bo le kos opreme, temveč spremljevalec prvih sprehodov, izletov, uspavanj na svežem zraku in številnih malih družinskih dogodivščin. Ker ima vsaka družina drugačen ritem, teren in način življenja, je pomembno, da lahko starši na enem mestu primerjajo različne modele in dobijo strokovno pomoč pri izbiri.

V Baby Centru lahko izbirajo med več kot 150 modeli priznanih blagovnih znamk, v novi knjižici Hura! Nosečka pa jih čakajo tudi posebej privlačni kuponi za nakup prvega vozička. Ponudba vključuje izbrane popuste za vozičke znamk Joolz, Maxi-Cosi, Chicco, FreeON, Cybex, Joie, Mast, Thule, Peg Perego in Britax Römer. Pri nekaterih znamkah vam klubski popust prinese tudi do 20 odstotkov popusta, pri izbranih ponudbah pa se mu pridruži še 3 odstotni bonus na klubsko kartico. Natančni pogoji posamezne ugodnosti so navedeni na kuponih.

Prvi voziček prinese še darilo

Člani Kluba Baby Center ob nakupu kateregakoli prvega vozička po redni, klubski ali akcijski ceni prejmejo tudi darilni paket v vrednosti več kot 70 evrov. V njem jih čakajo praktični izdelki za prve dni z dojenčkom, od plenic in koša za plenice do izdelkov za nego perila, stekleničke in dude, tetra krpic ter prvega bodija. Ponudba velja do 28. februarja 2027 oziroma do razdelitve daril in ne velja za odprodajne izdelke. Če voziček, kupljen v Baby Centru, potrebuje popravilo, poskrbijo tudi za servis in po potrebi zagotovijo tudi nadomestni voziček. Z nakupom prvega vozička pa starši odklenejo še 365 dni posebnih ugodnosti in ekskluzivnih ponudb.

Knjižico imejte vedno pri roki

Kuponi iz knjižice veljajo za člane Kluba Baby Center in jih je mogoče unovčiti v trgovinah Baby Center po Sloveniji ali v spletni trgovini. Večino kuponov je mogoče v obdobju veljavnosti uporabiti večkrat, izjeme in dodatni pogoji pa so jasno navedeni pri posameznem kuponu.