Kaj so trde droge in zakaj se tako imenujejo?

sprinkled white amphetamine powder, concept snuff drug addiction.
Foto: Roman Budnyi iz iStock

Pojem trde droge pogosto slišimo v medijih, politiki in javnih razpravah o zasvojenosti, vendar le redki natančno vedo, kaj izraz v resnici pomeni. Kljub temu da se sliši kot uradni strokovni izraz, gre v resnici predvsem za pogovorni in sociološki pojem, ki nima enotne znanstvene definicije.

Katere droge so »trde«?

Z izrazom trde droge se navadno označujejo psihoaktivne snovi z visoko stopnjo zasvojljivosti in/ali težkimi telesnimi/psihičnimi posledicami. Sem običajno prištevamo heroin, kokain, metamfetamine (pervitin), LSD, crack in druge podobne substance. Za razliko od t. i. mehkih drog – kamor ljudje pogosto uvrščajo konopljo in nekatere pomirjevalne substance – lahko trde droge povzročajo hitrejši razvoj odvisnosti, močnejše spremembe v možganih in večje tveganje za predoziranje.

Zakaj »trde«?

Beseda trde se ne nanaša na fizično obliko droge, temveč na intenzivnost učinka in težavnost zdravljenja odvisnosti. Izraz se je začel uporabljati v 20. stoletju, ko so zdravniki in sociologi skušali ločiti med substancami, ki povzročajo »blage« učinke, in tistimi, ki imajo hiter, močan in pogosto uničujoč vpliv na telo in duševnost.

Po tej delitvi naj bi bile trde droge tiste, ki:

  • povzročajo močno fizično in psihično odvisnost,

  • zahtevajo daljše zdravljenje in rehabilitacijo,

  • lahko vodijo v kriminalno vedenje ali socialni propad,

  • prinašajo resne zdravstvene zaplete, vključno s tveganjem smrti.

Disposable syringe and a white powder in the spoon, selective focus
Foto: Volga2012 iz iStock

Znanstveni pogled: delitev ni jasna

V sodobni medicini in psihiatriji pa delitev na trde in mehke droge ni več uradno uporabljana. Strokovnjaki opozarjajo, da je meja med obema kategorijama zelo zabrisana – določene mehke droge lahko povzročijo hude duševne motnje, medtem ko pri nekaterih trdih drogah odvisnost ne nastopi vedno enako hitro.

Na primer, nikotin in alkohol sta v številnih državah legalna, a po objektivnih merilih prav tako sodita med trde droge, saj povzročata močno fizično odvisnost in letno po svetu vzameta milijone življenj.

Družbeni pomen izraza

Izraz trde droge ima danes predvsem moralno in družbeno težo. Pogosto služi kot opozorilo pred najnevarnejšimi oblikami zasvojenosti. Čeprav ni znanstveno natančen, še vedno deluje kot simbol meje med dovoljenim in prepovedanim, oz. med eksperimentiranjem in propadom.

Tako se boste za vedno znebili smrdljivcev – učinkoviti nasveti za jesen

Asian bedbug in the house
Foto: Marco de Benedictis iz iStock

Ko se temperature spustijo in pride jesen, se v slovenskih domovih znova pojavijo nezaželeni gostje – smrdljivci. Ti rjavo-sivi insekti, uradno imenovani marmorirani smrdljivi martinci (Halyomorpha halys), iščejo toplo zavetje, kjer bi prezimili, kar pogosto pomeni vaše stanovanje.

Čeprav niso nevarni in ne prenašajo bolezni, so nadležni, saj oddajajo neprijeten vonj, če jih prestrašimo ali stremo. Poleg tega lahko uničujejo sadje in zelenjavo, zato je smiselno ukrepati, še preden se naselijo v vaš dom.

Zaprite vse vhode

Smrdljivci vstopajo skozi najmanjše razpoke. Preglejte okenske okvirje, tesnila, zračnike in reže pod vrati. Tesnilna pena, mrežice proti mrčesu in silikonski kit so preproste rešitve, ki lahko preprečijo njihov vstop.

Pomembno je tudi, da obrežete grmovje in odstranjujte odpadlo sadje ter listje okoli hiše – to zmanjša skrite kotičke, kjer se žuželke zadržujejo.

Uporabite naravne odvračalce

Smrdljivci ne prenesejo določenih vonjav. V razpršilki zmešajte vodo, kis in nekaj kapljic eteričnega olja mete, evkaliptusa ali limonske trave – ta naravna mešanica jih bo učinkovito odvrnila. Z njo lahko poškropite okenske police, vogale in druge točke, kjer jih pogosto opazite.

Ujemite jih brez vonja

Če se že znajdejo v hiši, jih ne stiskajte, saj takrat sprostijo značilen smrad. Namesto tega uporabite kozarec in list papirja in jih lepo odnesite ven.

Svetloba jih privlači

Smrdljivci se radi zadržujejo tam, kjer je toplo in svetlo, zato ne puščajte oken odprtih pri prižgani luči.

Preprečite ponovne obiske

Po zimi se bodo poskušali vrniti, zato redno odstranjujte morebitna jajčeca na zunanjih stenah, roletah in okenskih okvirjih. V vrtu posadite rastline, ki jih odvračajo, na primer ognjič, sivko ali rožmarin.

Čeprav se zdi, da se jih ni mogoče znebiti, lahko z nekaj potrpežljivosti in pravimi ukrepi vaš dom ostane brez smrdljivcev. Najbolj učinkovita rešitev je preprosta – preprečite njihov vstop.

Coca-Cola razjezila z novo reklamo, ustvarila jo je umetna inteligenca

Sydney, Australia - March 9, 2017. The Coca-Cola Billboard in Kings Cross, Sydney, with commercial properties and people, at night.
Foto: AlizadaStudios iz iStock

Coca-Cola je letos spet poskusila združiti praznično nostalgijo z umetno inteligenco – a rezultat je vse prej kot čaroben. Po lanski kritiki zaradi nenavadnih obrazov in »lebdečih« tovornjakov v svojih AI-oglasih se je podjetje vseeno odločilo, da bo klasično praznično karavano znova ustvarilo z generativno umetno inteligenco. Rezultat? Oglas, ki je po mnenju mnogih videti še slabše.

Coca-Cola z oglasom, ki je brez duše

V novem oglasu »Holidays Are Coming« ni ljudi – tokrat so jih nadomestile živali, od polarnih medvedov do pand in lenivcev. A niti to ni pomagalo: prizori so mešanica realizma in risanke, gibanje likov pa je »trdo« in nenaravno, kot bi kdo preprosto premikal ploščate slike po zasneženem ozadju. Edini napredek glede na lani je ta, da se kolesa slavnih tovornjakov zdaj vsaj dejansko vrtijo.

Coca-Cola je pri kampanji sodelovala s Silverside in Secret Level – istima studijema, ki sta ustvarila tudi lanske UI-reklame. V projekt je bilo vključenih okoli sto ljudi, med njimi pet »UI-strokovnjakov«, ki so s pomočjo umetne inteligence ustvarili in obdelali več kot 70.000 videoposnetkov.

Čeprav oglas ni prepričal kritikov, Coca-Colo očitno prepričuje hitrost in cena. Direktor marketinga Manolo Arroyo je za The Wall Street Journal dejal, da so tokrat kampanjo končali v le enem mesecu – medtem ko so za klasične snemalne produkcije potrebovali skoraj eno leto.

Vseeno se ob tem postavlja vprašanje, ali hitrost res odtehta izgubo pristnosti. Coca-Coline božične reklame so bile nekoč sinonim za toplino in čustveno povezanost – zdaj pa vse bolj spominjajo na hladno demonstracijo tehnologije, ki, vsaj za zdaj, preprosto ne zna poustvariti prazničnega duha.

Coca-Cola | Holidays Are Coming

Znanstveniki so razkrii svoje najljubše znanstvenofantastične filme

Medzvezdje
Foto: on imdb

Revija Nature je ob Mednarodnem letu kvantne znanosti in tehnologije anketirala številne fizike o njihovih najljubših filmskih trenutkih. Čeprav se znanstveniki pogosto ne strinjajo o tem, kako kvantna mehanika razlaga resničnost, so se skoraj soglasno strinjali o dveh naslovih: Medzvezdje (Interstellar, 2014) in Skrivnostna sled (The Prestige, 2006). Oba je režiral Christopher Nolan.

Christopher Nolan kot navdih za znanstvenike

Nolan, ki je za Oppenheimerja (2023) prejel oskarja, je večkrat dejal, da ga je k fiziki pritegnila znanstvena fantastika, predvsem Vojna zvezd in Saganova serija Cosmos. »Pokazala nam je, kako dramatično in vznemirljivo je lahko gledanje vesolja skozi znanstveno perspektivo,« je povedal leta 2023.

Skrivnostna sled: znanost kot iluzija

Film prikazuje tekmovalnost dveh iluzionistov iz 19. stoletja, ki skušata preseči drug drugega s trikom teleportacije. Eden uporabi svojega dvojčka, drugi pa izum Nikole Tesle, ki vsakokrat ustvari njegovo kopijo. Fizik Barry Luokkala iz Carnegie Mellon University pravi, da film »odlično združuje znanost, domišljijo in človeško tekmovalnost«. Druga raziskovalka, Rithya Kunnawalkam Elayavalli, ga opisuje kot »steampunk upodobitev znanosti, ki je še ne razumemo – teleportiramo lahko informacijo, ne pa ljudi«.

Medzvezdje: resnična fizika na meji možnega

V Medzvezdju astronavt Cooper (Matthew McConaughey) potuje skozi črvino, da bi rešil človeštvo in odkril nov dom blizu črne luknje Gargantua. Film temelji na realnih fizikalnih principih, poudarja Claudia de Rham z Imperial Collegea London. Kip Thorne, Nobelov nagrajenec in Nolanov znanstveni svetovalec, je s svojim znanjem o gravitacijskih valovih prispeval k izjemni natančnosti prikaza. »Spremenil je naš način razmišljanja o gravitaciji,« pravi Laura Green iz National High Magnetic Field Laboratory.

The Science of Interstellar with the Science Advisor, Kip Thorne

Ostali favoriti

Med drugimi filmi, ki so jih znanstveniki omenili, so:

  • Vojna zvezd IV (Star Trek IV, The Voyage Home, 1986) – prikazuje časovno potovanje in napredno »prozorno aluminijasto« snov,

  • Nazaj v prihodnost 2 (Back To The Future II, 1989),

  • Spider-Man: Into the Spider-Verse (2018) – ki presenetljivo realistično prikaže podzemni pospeševalnik delcev.

Dobra znanstvena fantastika ne le zabava, ampak tudi odpira vrata k resnični znanosti in pogosto napove prihodnost.

Ocena filma: Obžalovanje

Obžalovanje

Obžalovanje je že drugi film v zadnjih dveh letih, ki je bil posnet po knjižni uspešnici Coleen Hoover. To je že za marsikoga pojasnilo, kam bo usmerjena zgodba in kakšen bo njen potek. In če nekateri menijo, da bi bil zadnji čas, da se avtorici vzame računalnik za pisanje knjig, so te še vedno uspešnice. Film morda ne bo uspešnica, lahko pa rečemo, da ni tako slab, kot bi mislili.

Obžalovanje, zgodba z zgodbo o zgodbi v zgodbi

Morgan Grant (Allison Williams) je odločena, da bo hčeri Clari (McKenna Grace) preprečila, da bi storila iste napake, kot jih je sama. S tem, ko je zanosila in se poročila prezgodaj, je Morgan svoje sanje postavila na čakanje. Clara noče slediti materinim stopinjam. Njena predvidljiva mama nima v sebi niti kančka spontanosti.

A v ospredju začetne zgodbe je Morgan z možem Chrisom (Scott Eastwood), svojo sestro Jenny (Willa Fitzgerald) in njenim možem Jonahom (Dave Franco), sicer Chrisovim najboljšim prijateljem. Četverica se pozna že iz srednješolskih časov, tragedijo pa udari, ko Chris in Jenny umreta v avtomobilski nesreči. Kaj se bo zgodilo z Morgan, Jonahom in Claro, ki se zaljubi v Millerja Adamsa (Mason Thames) in s tem poskrbi za nekaj vročih glav.

Alisson Williams in Dave Franco
Foto: on imdb

Film je na prvo žogo romantična komedija, a je to le eden izmed številnih elementov. Večino časa je drama, to prepleska z nekaj romance in utopi v tragikomedijo. Tako se ukvarja z odnosom najstniške hčere in matere, ki žalujeta za možem oz. očetom in sestro oz. teto. Tu je še mož slednje, ki mora vzgajati dojenčka brez žene. Hči se zaljubi v fanta, ki skrbi za bolnega dedka, a ga mama okliče za razbojnika, ki bo njeno hči speljal na kriva pota. A vsega še ni konec, saj je zgodba popestrena še z dejstvom, da sta imela preminula v resnici afero. Pa tudi tu še ni konec, saj v tragediji Morgan in Jonah najdeta bližino v drug drugemu. Koktejl idej, tematik, zgodb in niti.

Obžalovanje? Najverjetneje

Kljub temu je Obžalovanje delno gledljiv film, ki pa ima preveč vsega. Nekoliko bolj celo z vidika nekoga, ki ponesreči pade v zanimanje in želi zgolj iz radovednosti videti, kako se bo vse odvilo. In odvije se precej pričakovano oziroma tudi nepričakovano, ko govorimo o količini klišejev, ki jih je moč stisniti v zaključek.

Film po knjigi Coleen Hoover
Foto: on imdb

Naslov filma se ponuja za končno oceno, a je krivda bolj na ramenih knjižne predloge. O zvestobi predelave žal ne moremo govoriti, saj je knjiga v slovenskem prevodu izšla sočasno, a glede na do zdaj prebrane Hoover-knjige ne more biti bistveno bolje.

Aksolotl: Si tega eksotičnega hišnega ljubljenčka lahko omislimo tudi pri nas?

A cute axolotl poses on a stone
Foto: Iva Dimova iz iStock

Aksolotl (Ambystoma mexicanum) je posebna dvoživka, ki prihaja iz gorskih jezer v okolici Ciudad de Méxica. Najbolj znan je po svojem »nasmejanem« obrazu in sposobnosti regeneracije – izgubljene okončine, škrge, oču ter celo deli srca ali možganov mu lahko ponovno zrastejo.

Za razliko od večine dvoživk aksolotl nikoli ne preide v kopensko fazo, temveč vse življenje ostane v vodi, z zunanjimi škrgami, ki mu dajejo edinstven, skoraj vesoljski videz.

Hišni ljubljenček, a s posebnimi zahtevami

Čeprav je aksolotl izjemno zanimiv hišni ljubljenček, ni primeren za vsakogar. Potrebuje mirno, hladno in čisto vodno okolje. Idealna temperatura vode je med 16 in 18 °C. Previsoka temperatura (nad 22 °C) lahko povzroči stres in bolezni, zato je potrebno hlajenje. Akvarij mora imeti vsaj 110 litrov vode na odraslega aksolotla, z učinkovitim filtrom, vendar ne s premočnim tokom.

Načeloma velja, da je večji akvarij za aksolotla vedno boljši in je 180-litrski akvarij dosti boljši standard of 110-litrskega. Čistoča vode je ključna, saj koncentracija nitratov nikoli ne sme narasti nad 20 ppm. V akvariju se poleg tega ne smejo kopičiti nitriti in amonijak, pH pa mora znašati med 6,5 in 8,0. Potrebuješ torej termometer, posebne senzorje in redno čiščenje.

Med redno čiščenje tako spada tedenska menjava vode, pri čemer odstraniš približno 20 odstotkov vode v akvariju in jo nadomestiš s svežo. Poelg tega moraš odstraniti iztrebke in drugo nesnago z dna akvarija. Vode nikoli ne zamenjaj v celoti, saj se pri tem lahko preveč spremeni njena kemijska sestava, kar za žival predstavlja stres.

Axolotl Tank Setup (Complete Guide)

Akvarijski habitat

Na dno akvarija je priporočljivo dati droben pesek ali pustiti golo dno, saj lahko večje kamenčke po nesreči pogoltne. Za razliko od številnih akvarijskih živali aksolotl ne potrebuje posebne lučke. Ker je navajen teme, mu v akvarij postavi temno skrivališče, kot je lonček za rože ali kupljeno akvarijsko skrivališče. V akvarij lahko dodaš tudi žive rastline, a ne pozabi, da aksolotli ne marajo svetlobe, zato pridejo v poštev le rastline, ki uspevajo v poltemi.

Pri vzgoji raslin v akvariju aksolotla ne uporabljaj gnojil, saj je koža aksolotla polprepustna, zato za raliko od rib lahko absorbira dosti več v vodi raztopljenih snovi. Aksolotli imajo radi tudi posebne kroglice alg, a morajo biti te večje od njegove glave, da jih ne pogoltnejo. Ker nekateri aksolotli ponesreči lahko skočijo iz akvarija, mora biti nivo gladine nekaj centimetrov nižji od roba akvarija. Namesto tega lahko uporabiš tudi pokrov, a ne vzemi kovinske mreže za plazilce, ki bo s časoma začela rjaveti in bo rja pronicala v vodo.

Female Leucistic axolotls in planted aquarium
Foto: mirceax iz iStock

Je v Sloveniji sploh dovoljen?

Aksolotl v naravi spada med kritično ogrožene vrste. Populacije ogroža izguba habitata, slabša kakovost vode in urbanizacija. Ulov iz naravnega okolja je zato prepovedan. Kljub temu je nakup osebkov, vzrejenih v ujetništvu, povsem zakonit.

Pomembno pa je, da ga kupiš pri preverjenem vzreditelju in ne iz ilegalnih virov, saj s tem podpiraš odgovorno ravnanje z živalmi. V povprečju stane aksolotl med 30 in 80 evrov, kar je za eksotično žival relativno poceni. A ne pozabi, da boš za vso opremo potreboval dosti več denarja.

Close-up view of an Axolotl (Ambystoma mexicanum)
Foto: tane-mahuta iz iStock

Kaj mora jesti aksolotl?

V naravi aksolotli lovijo polže, deževnike, manjše ribe in dvoživke ter rakce. V ujetništvu jih lahko hraniš s kupljenimi rakci, majhnimi rezinami govedine ali jeter, deževniki, pijavkami, nekaterimi vrstami črvov, posebno zmrznjeno ribjo hrano ali komercialnimi ribjimi peleti. Nikoli jih ne hrani z deževniki in ribami, ki si jih ulovil sam, saj ti lahko prenašajo parazite. Tudi žuželke in njihove ličinke niso primerne, saj vsebujejo hitin, ki ga aksolotli ne morejo prebaviti.

Aksolotli ne potrebujejo dodatnih vitaminskih ali mineralnih pripravkov. Mlajši osebki jedo vsak dan, odrasli pa vsakih nekaj dni (običajno dva- do trikrat tedensko). Aksolotla najlažje hraniš tako, da mu s pinceto ponudiš deževnika neposredno pred njim. Po hranjenju vedno odstrani ostanke hrane, saj lahko hitro ti poslabšajo kakovost vode. Ker so aksolotli zvečer bolj aktivni, je tudi hranjenje najbolje opraviti takrat.

Axolotl tank, axolotl aquarium, 3 axolotl in one aquarium eating worms
Foto: Jeffrey Lagmay iz iStock

Osnovne značilnosti in zanimivosti

Aksolotli v povprečju živijo 10 do 15 let, zato pred nakupom dobro premisli, če boš toliko časa pripravljen skrbeti zanj in čistiti akvarij. Zrastejo lahko med 15 in 45 centimetrov v dolžino, najpogosteje okrog 23 centrimetrov. Ker pri aksolotlih ne pride do metamorfoze, se nikoli ne razvijejo do konca: zaradi odsotnosti posebnega hormona njihove okončine ostanejo nerazvite, v ustih pa imajo le zametke zob. Hrano zato sesajo, namesto grizejo.

Aksolotli so lahko različnih barv: rjavi, črni, rožnati s črnimi očmi ali albino (nežno rožnati z rožnatimi očmi). Poleg teh naravnih barv obstajajo še genetsko spremenjene variante z zelenim fluorescentnim proteinom (GFP, green fluorescent protein). Te so bile prvič vzgojene v laboratoriju za potrebe znanstvenih raziskav, danes pa so na voljo tudi hobi gojiteljem. Pod modro ali črno lučjo te živali svetijo zeleno.

10 Axolotls Facts That Will Surprise You!

Ostale potrebe in vedenje

Zaradi mehkega telesa in občutljive kože tudi niso namenjeni božanju in prijemanju. Če ga moraš nujno prestaviti v drug akvarij, ga raje premakni s posebno (gosto, da se ne zatakne) mrežo kot z golimi rokami. Aksolotli niso socialne živali, zato ne potrebujejo družbe. V istem akvariju tudi ne moreš imeti drugih živalskih vrst. Če v akvarij dodaš ribe, jih bo aksolotl pojedel, ribe pa lahko grizljajo njegove škrge in ga poškodujejo.

Mladi aksolotli se pogosto obnašajo kanibalistično, zato potrebujejo ločene akvarije. Odrasli osebki potencialno lahko živijo v istem akvariju, a je to zanje vse prej kot idealno. Aksolotli večino dneva ležijo nekje v akvariju. Tudi v naravi plena ne lovijo, ampak počakajo, da se jim ta zadosti približa. Občasno boš aksolotla opazil tudi pri hoji po dnu akvarija ali plavanju po akvariju.

Underwater Axolotl portrait close up in an aquarium. Mexican walking fish. Ambystoma mexicanum.
Foto: Vitaliy Halenov iz iStock

Koliko 20-letnikov je vpisanih v prvi letnik srednje šole?

mature-woman-writing-in-notebook-during-adult-education-training-class-in-the-classroom-stockpack-istock
Foto: Drazen Zigic iz iStock

V vrstah prvega letnika se ‘po pravilu’ znajdejo dijakinje in dijaki, ki so napolnili štirinajst in petnajst let. Ker Slovenija statistiko meri zelo natančno, smo preverili, koliko »fazanov« je bilo v preteklih letih starih trinajst ali manj ter več kot osemnajst.

V prvem letniku tudi mlajši od 14 let in starejši od 19 let

V lanskem letu je bilo v prvi letnik naštetih izobraževanj vpisanih z naskokom največ petnajstletnikov. Kar 9.638 dijakov in 9.571 dijakinj.

Med izobraževanja tako spadajo nižje poklicno, srednje poklicno, srednje tehniško in drugo strokovno (tudi 4-letni program), poklicno tehniško, poklicni tečaj, srednje splošno, splošna in strokovna gimnazija in maturitetni tečaj.

Šestnajstletnikov je bilo manj, 2.329 dijakov in »le« 1.670 dijakinj. Številke nato strmoglavijo z vsakim letom starosti, ki ga dodamo. V prvem letniku je bilo tako 620 sedemnajstletnikov in 389 sedemnajstletnic.

Še manj osemnajsletnikov (148 dijakov in 109 dijakinj) in devetnajstletnikov (40 dijakov in 45 dijakinj).

V prvem letniku je bilo tudi 9 dijakov, ki so stari dvajset let – dvajsetletnih dijakinj je bilo kar dvajset. Statistika razkrije tudi 5 dijakov in 4 dijakinje, ki so stari enaindvajset let in več.

Modern, well-lit classroom with rows of empty wooden desks and blue-framed chairs on a polished wooden floor. The organized, quiet setting evokes themes of education, back to school, academic preparation, and the learning environment. Perfect for content related to schools, teaching, or educational systems.
Foto: BAMM-BAMM iz iStock

Koliko trinajstletnikov je v prvem letniku?

Če pa statistiko obrnemo in leta odštevamo, je bilo lani v prvem letniku 44 dijakov in 49 dijakinj, ki so šteli 14 let.

Tudi mlajši so bili, saj sta bila v prvem letniku dijak in dijakinja, ki sta imela 13 let ali manj. Oba sta bila vpisana v kategorije splošne in strokovne gimnazije.

Ko smo izbrali oba »ekstrema«, torej trinajst let ali manj ter dvajset let ali več, smo primerjali zadnjih pet šolskih let.

Vpisani v prvi letnik – 13 let ali manj

  • v šolskem letu 2020/21: 0 dijakov, 2 dijakinji
  • v šolskem letu 2021/22: 0 dijakov, 1 dijakinja
  • v šolskem letu 2022/23: 0 dijakov, 0 dijakinj
  • v šolskem letu 2023/24: 1 dijak, 2 dijakinji
  • v šolskem letu 2024/25: 1 dijak, 1 dijakinja

Starejši od 20 let v prvem letniku izobraževanja

Vpisani v prvi letnik – 20 let

  • v šolskem letu 2020/21: 30 dijakov, 21 dijakinj
  • v šolskem letu 2021/22: 15 dijakov, 25 dijakinj
  • v šolskem letu 2022/23: 18 dijakov, 18 dijakinj
  • v šolskem letu 2023/24: 11 dijakov, 12 dijakinj
  • v šolskem letu 2024/25: 9 dijakov, 20 dijakinj

Vpisani v prvi letnik – 21 let ali več

  • v šolskem letu 2020/21: 6 dijakov, 22 dijakinj
  • v šolskem letu 2021/22: 13 dijakov, 17 dijakinja
  • v šolskem letu 2022/23: 17 dijakov, 16 dijakinj
  • v šolskem letu 2023/24: 3 dijaki, 9 dijakinj
  • v šolskem letu 2024/25: 5 dijakov, 4 dijakinje

Verjamete, da je vesolje v resnici računalniška simulacija? Odgovor imajo znanstveniki

Black hole in deep space, cosmic landscape. Elements of this image furnished by NASA. ______ Url(s): https://images.nasa.gov/details-iss040e083890.html
Foto: buradaki iz iStock

Nova mednarodna raziskava fizikov iz Kanade, ZDA, Velike Britanije in Italije postavlja pod vprašaj eno najbolj priljubljenih hipotez sodobne znanosti – idejo, da živimo v računalniški simulaciji. Ekipa je s pomočjo matematičnih dokazov pokazala, da našega vesolja ni mogoče v celoti opisati z nobenim algoritmom, saj temelji na nečem, kar presega izračunljivost.

Vesolje ni program

Fizik dr. Mir Faizal z Univerze British Columbia je pojasnil, da so znanstveniki že dolgo razmišljali o možnosti, da je vesolje simulirano. Če bi bilo to res, bi lahko življenje v takšni simulaciji ustvarilo svojo simulacijo – in tako naprej v neskončnost. »Toda naše raziskave kažejo, da to ne drži,« pravi Faizal.

V središču je ideja kvantne gravitacije, po kateri sta prostor in čas sama po sebi zgolj posledici nečesa globljega – čiste informacije. Fiziki to imenujejo Platonova raven resničnosti, nekakšno matematično ozadje, iz katerega izhaja vse, kar zaznavamo.

Universe filled with stars, nebula and galaxy
Foto: pixelparticle iz iStock

Računalnik ne more zajeti vse resnice

Avtorji so uporabili matematične dokaze, med njimi tudi Gödlov izrek o nepopolnosti, ki pravi, da noben logični sistem ne more dokazati vseh resnic o samem sebi. Podobno so raziskovalci pokazali, da nobena računalniška teorija – pa naj gre za kvantne algoritme ali hipotetično »teorijo vsega« – ne more v celoti opisati fizične realnosti.

»Računalnik sledi pravilom, korak za korakom,« pojasnjuje Faizal. »Toda obstajajo resnice, ki jih ni mogoče izračunati – razumemo jih le z nealgoritmičnim razumevanjem

Resničnost presega izračun

Čeprav se zakoni fizike zdijo kot matematična koda, jih ni mogoče reducirati na računalniško simulacijo. »Vsaka simulacija mora slediti pravilom,« pravi Faizal. »A ker je temelj vesolja nealgoritmičen, ga ni mogoče simulirati. Naše vesolje ni in nikoli ne more biti računalniški program.«

Soavtor dr. Lawrence M. Krauss dodaja, da ima odkritje velike posledice: »Temeljni zakoni fizike ne morejo obstajati znotraj prostora in časa, saj ju ustvarjajo. To pomeni, da je za razumevanje vesolja potrebna raven dojemanja, ki presega izračunljivost.«

Slaba novica, komarji najdeni tam, kjer jih do zdaj ni bilo

The Ice Mosquito
Foto: ErikKarits iz iStock

Letos so na Islandiji prvič odkrili nekaj komarjev vrste Culiseta annulata. Tri primerke – dve samici in enga samca – je lokalni prebivalec ujel na severu Reykajvika s trakcem namočenim v rdeče vino.

Komarji na otoku, kjer jih prej ni bilo

Komarji sicer tam ne prenašajo bolezni, a njihova prisotnost je novost na otoku, ki je bil doslej skoraj povsem prost teh insektov.

Ali bodo preživeli zimo, še ni jasno. Islandija ima sicer mrzle zime, a odrasli C. annulata lahko preživijo nizke temperature, saj so razširjeni tudi v hladnejših delih Evrope, kot sta Švedska in Finska. Če bodo našli zatočišče in hrano, obstaja možnost, da bodo vzpostavili stalno populacijo.

Znanstveniki opozarjajo, da so komarji in drugi insekti pogosto »kanarčki podnebja« – njihova širitev lahko napove spremembe v ekosistemih zaradi globalnega segrevanja. Če bodo komarji ostali, bi lahko na Islandijo kmalu prišle tudi druge vrste, na primer velikanske kačje pastirice, ki te komarje lovijo.

Končno sta na voljo ta dva nova telefona Huawei

huawei pura 80 pro

Pametna telefona Huawei Pura 80 Pro in Pura 80 Ultra z najsodobnejšimi tehnologijami in inovativnimi funkcijami premagujeta meje mobilne fotografije.

Z novo generacijo premijskih modelov Huawei ohranja značilno minimalistično oblikovanje, navdihnjeno z brezčasnimi motivi sončnih žarkov, ki so pogost element oblikovanja nakita in prestižnih ur. Sijoč vzorec očara z zapleteno globino in harmoničnim prepletanjem svetlobe in sence, medtem ko bleščeča obroba poudari izboklino z objektivi na modelu Pura 80 Ultra. S tem sta popolnoma skladna z novimi pametnimi urami Huawei Watch GT 6 Series in Watch Ultimate 2, ki so ravno tako že na voljo v lokalnih trgovinah.

Revolucionarna dvojna periskopska kamera

Revolucionarna 1-palčna kamera Ultra Lighting v modelu Huawei Pura 80 Pro maksimira zajem svetlobe in poskrbi za osupljive podrobnosti tudi v slabih svetlobnih pogojih. Kamera Ultra Chroma zagotavlja natančno barvno reprodukcijo, kar omogoča živahne, jasne in realistične nočne posnetke.

Model Huawei Pura 80 Ultra gre še korak dlje z dvojno periskopsko kamero, največjim tipalom v industriji in preklapljanjem med 3,7- in 10-kratno optično povečavo, kar omogoča dramatične in izjemno ostre portrete ter bližinske posnetke. Napredni algoritmi XMAGE skrbijo, da so fotografije odlične in ostre tudi v zahtevnih svetlobnih razmerah ter pri velikih povečavah.

Od zapletenih arhitekturnih detajlov do prostranih mestnih obzorij. Pametna telefona serije Pura 80 ustvarjata čudovite in živahne nočne prizore. S podrobnimi in naravnimi barvami postavljata nove mejnike tudi pri snemanju videoposnetkov v ločljivosti 4K.

Sproščena uporaba s pomočjo umetne inteligence

Huawei Pura 80 Pro in Pura 80 Ultra nadgrajujeta fotografske zmogljivosti z revolucionarno funkcijo umetne inteligence AI Smart Controls Button, ki omogoča takojšen dostop do nastavitev fotografske aplikacije. Za nemoteno in varno uporabo poskrbi izboljšano zaznavanje prstnih odtisov, medtem ko napredno zmanjševanje hrupa AI Noise Cancellation izolira glas govorca in učinkovito odpravlja hrup iz okolice.

Neustavljiva moč in zmogljivost

Nova telefona poganja robustna baterija s kapaciteto 5170 mAh, združena s 100-vatnim hitrim žičnim in 80-vatnim brezžičnim polnjenjem Huawei SuperCharge. Ta dinamična kombinacija visoke zmogljivosti in hitrega polnjenja zagotavlja neprekinjeno delovanje, da ostanete povezani in aktivni ves dan.

Brezkompromisna vzdržljivost

Model Pura 80 Ultra se ponaša z utrjenim steklom Crystal Armor Kunlun druge generacije, ki nudi izjemno zaščito – do 16-krat večjo odpornost proti praskam in 25-krat večjo odpornost proti padcem. Ta napredna zaščita zagotavlja izjemno vzdržljivost ter varuje napravo pred vsakodnevno obrabo, kar omogoča zanesljivo in brezskrbno uporabo.

Cene in razpoložljivost

Vrhunska pametna telefona Huawei Pura 80 Pro in Pura 80 Ultra sta že dosegljiva na slovenskem trgu po priporočenih cenah 1.119 oziroma 1.599 evrov.

Oba nova telefona, pametne ure, brezžične slušalke, kjer je novost model Huawei FreeBuds 7i, in tablične računalnike, med katerimi izstopa Huawei MattePad 11.5, si zdaj lahko v živo ogledate v ljubljanskem BTC-ju, kjer je vrata odprl Huawei Iconic Shop!

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.