Zakaj so vstopnice za koncerte tako drage in kako bi lahko bile cenejše?

Close-up photo of female hands with credit card making mobile payment for event cinema tickets. Online show theater tickets booking.
Foto: CarmenMurillo iz iStock

Vstop na koncert v zadnjih letih postaja čedalje dražji. Povprečna cena vstopnice za 100 največjih koncertnih turnej v letu 2024 je dosegla 135,92 dolarjev, kar je občutno višje kot v preteklih letih. Leta 2019 je bila povprečna cena 96,17 dolarjev, leta 1996 pa le 25,81. Enak trend je moč opaziti tudi pri nas.

Zakaj cene naraščajo?

1. Prihodki glasbenikov so preslikani v turneje

Zaradi padca dohodkov od albumov in pretočnih storitev, si mnogi izvajalci ustvarjajo glavni vir dohodka prek koncertov. To pritiska na povečanje cen vstopnic, saj je tudi organizacija turnej bistveno dražja kot pred leti.

2. Stroški produkcije, logistika in kompleksnost koncerta

Večji spektakel, kompleksna scenografija, svetlobni in zvočni učinki – vse to pomeni večjo produkcijo, večjo porabo opreme, prevozov ter više stroške prostora in osebja. Organizatorji in izvajalci čutijo hud pritisk, da predstave nadgradijo in da pritegnejo pozornost v digitalni konkurenci.

3. Mehanizem ponudbe in povpraševanja ter dinamične cene

Organizatorji in prodajalci pogosto uporabljajo dinamično določanje cen, ki prilagaja ceno glede na povpraševanje. Če vstopnic ni dovolj, cena naraste že v  predprodaji.

concert and festival background crowd of people partying
Foto: melis82 iz iStock

Možnosti za znižanje cen

Omejitev preprodaje

Nekatere države so uvedle zakone, ki omejujejo prodajo vstopnic nad njeno vrednostjo ali dovoljujejo preprodajo le preko uradnih kanalov. Takšne omejitve so pri nekaterih koncertih znatno zmanjšale število vstopnic na preprodaji in dobičke posrednikov.

Transparentnejše določanje cen in formul

Če bi organizatorji razkrili osnovne stroške, marže in logiko dinamičnih cen, bi potrošniki lažje razumeli, zakaj vstopnica stane toliko kot stane in bi lahko zahtevali pravičnejše modele. Določeni sistemi omogočajo, da izvajalci sami nadzorujejo cenovno strategijo.

Javna regulacija in protimonopolni ukrepi

Več držav je začelo preiskovati monopole v industriji koncertov. Omejitev ekskluzivnih pogodb in regulacija provizij lahko tako omejita zlorabe. Novi igralci, ki bi ponujali inovativne platforme za prodajo vstopnic, bi prav tako vnesli konkurenčnost.

Rock Band with Guitarists and Drummer Performing at a Concert in a Night Club. Front Row Crowd is Partying. Silhouettes of Fans Raise Hands in Front of Bright Colorful Strobing Lights on Stage.
Foto: gorodenkoff iz iStock

Ali so cene vstopnic lahko res dostopnejše?

Višje cene so posledica kompleksnega nabora dejavnikov: od stroškov turnej in zapletene produkcije do tržne moči velikih igralcev in strategij prodaje. Zato ni enega samega »krivca«. Z ustrezno regulacijo, inovativnim pristopom v prodaji vstopnic, večjo transparentnostjo in omejitvijo preprodaje je mogoče zmanjšati nepotrebne dodatke in znižati končne cene.

A dokler je povpraševanje visoko in med ljubitelji glasbe močan pritisk po doživetjih v živo, bodo cene še naprej predstavljale pomembno oviro.

TA oblika vitamina D povezana z negativnimi učinki

Close up of hand holding a softgel fish oil capsule. Health and nutrition concept.
Foto: PrathanChorruangsak iz iStock

Predvsem pozimi večina Slovencev trpi za pomanjkanjem vitamina D. To je povezano z večjo geografsko širino in posledično manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi v zimskih mesecih. Suplementacija z vitaminom D je zato pogosto smiselna in ni le zapravljanje denarja. Nova raziskava pa ugotavlja, da je pri tem ključno, v kateri obliki se vitamin nahaja. Vitamin D2 ali D3, katera oblika je dobra, katera potencialno nevarna?

D2 in D3, dve obliki istega vitamina z različnimi učinki

Vitamin D kot prehranski dodatek obstaja v dveh glavnih oblikah: D2 in D3. Ljudje ga običajno jemljejo za ohranjanje kostne gostote in kot podporo imunskemu sistemu. Vitamin D3 je oblika, ki jo telo naravno proizvaja ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Je tudi oblika, ki je najbolj učinkovita za izboljšanje stanja vitamina D v telesu. S stimuliranjem signalnega sistema interferona I lahko vpliva na imunski sistem. Tako telesu pomaga v boju proti virusnim in bakterijskim boleznim. Vitamin D2 te stimulacije ne doseže. Oblika vitamina D zato še zdaleč ni nepomembna.

Young woman with long hair enjoying sun with closed eyes getting natural vitamin D outdoors. Peace of mind. Mindfulness, mental health, spirituality, well-being, unwind yourself
Foto: Tetiana Soares iz iStock

Vitamin D2 negativno vpliva na D3 v telesu

Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nutrition Reviews, je pokazala celo, da lahko jemanje vitamina D2 zniža koncentracijo vitamina D3 v telesu. Posamezniki, ki so jemali dodatek vitamina D2, so imeli nižjo koncentracijo vitamina D3 kot tisti, ki so jemali neposredno vitamin D3. A kar je bolj presenetljivo: koncentracija vitamina D3 je bila pogosto celo nižja kot v kontrolni skupini, ki dodatka vitamina D sploh ni uživala v nobeni obliki.

Test tube with blood sample for vitamin D test
Foto: jarun011 iz iStock

Ali gravitacija povzroča kvantno čudnost?

Water drop splash, high resolution 3D rendering. Droplet impact with ripple effect on surface, isolated on blue background. Fluid dynamics, clean water, purity and motion concept. Suitable for eco, hygiene, hydration, and nature visuals
Foto: quantic69 iz iStock

Vprašanje, ali se gravitacijo da uskladiti s kvantno mehaniko, ostaja ena največjih skrivnosti sodobne fizike. Večina znanstvenikov meni, da vsa narava temelji na kvantnih zakonitostih, a ti se z Einsteinovo splošno teorijo relativnosti ne skladajo.

Že leta raziskovalci iščejo načine, kako dokazati, da bi gravitacija lahko povzročila kvantno prepletenost: pojav, pri katerem sta dve telesi nerazdružljivo povezani v skupnem kvantnem stanju.

Sporna ideja iz Londona

V novi študiji, objavljeni v reviji Nature, sta fizika Richard Howl in Joseph Aziz z univerze Royal Holloway predlagala drzno idejo: gravitacija bi lahko povzročala kvantne učinke, čeprav sama ne deluje po kvantni teoriji. Izračune sta izvedla znotraj kvantne teorije polja, kjer se vse – tudi snov – obravnava kot valovanje v polju.

Po njunem mnenju se mase ne povezujejo le prek gravitacijskega polja, temveč tudi prek ostalih »polj snovi« (npr. elektronsko polje), ki lahko ustvarjajo prepletenost. »Ko razmišljamo širše o tem, iz česa je sestavljena gravitacijska interakcija, potem je mogoče, da klasične interakcije ustvarijo prepletenost,« pravi Howl.

DNA spiral, life blueprint, molecular precision. Double helix structure, genetic science symbol, biochemistry. Genome research, biotechnology, medical breakthrough. Biology and medicine 3D scientific technology background
Foto: quantic69 iz iStock

Skeptični odzivi

S tem se ne strinjajo vsi. Jonathan Oppenheim z University College London opozarja, da v resnici kvantna interakcija povzroča prepletenost, ne pa gravitacija sama. Kljub temu priznava, da gre za zanimiv pojav, »ki bo spodbudil razpravo«. Drug fizik, ki je želel ostati neimenovan, pa meni, da je govoriti o učinku gravitacije v tem kontekstu »čista semantika«.

Kaj to pomeni za prihodnje poskuse?

Po mnenju raziskovalcev teorija Howla in Aziza ne bo bistveno vplivala na trenutne poskuse. Avtorja sta izračunala, da bi bila prepletenost, povzročena s klasično gravitacijo, zelo šibka v primerjavi s tisto, ki bi jo ustvarila resnično kvantna gravitacija. Markus Aspelmeyer z Univerze na Dunaju, ki dela na eksperimentalnem dokazovanju kvantne gravitacije, pravi, da bi zaznava kvantne prepletenosti pomenila dokaz, da mora Einsteinova teorija odstopiti mestu novi.

Tudi vi jo imate – »nedolžne« vsakdanje navade s katastrofalnimi posledicami za okolje

Young african american woman drinking green juice with reusable bamboo straw in loft apartment. Home concept. Healthy lifestyle concept. Copy space
Foto: Daniel de la Hoz iz iStock

Ob vsakdanjih navadah niti pomisliš ne, kakšen je njihov vpliv na okolje. Zdijo se majhne in nepomembne, a ker so del tvojega vsakdana, se njihov vpliv nabere in ni tako nedolžen. Navade tvorijo tvoj življenjski slog, ki na srečo z nekaj manjšimi spremembami lahko postane dosti bolj okolju prijazen. In ne, ne gre le za zapiranje pipe med umivanjem zob in ugašanje luči, ko zapustiš prostor. Preberi si, katere vsakdanje navade še močneje prispevajo k onesnaževanju okolja.

Zlivanje kuhinjskega olja v odtok

Po cvrtju ostanek olja preprosti zliješ v lijak. Olje je »naravno«, tekoče, celo primerno za uživanje – kje je torej problem? Ko se olje ohladi, se maščoba prilepi na stene cevi in s časom lahko celo zamaši cevi v kanalizacijskem sistemu. To povzroči prelivanje kanalizacije, s čimer se kemikalije in odplake znajdejo v naravnih vodotokih.

Če imaš doma greznico, je problem še večji, saj maščobe spremenijo njeno kemijsko sestavo in preprečijo delovanje koristnih bakterij, ki razgrajujejo odpadke. Namesto tega zbiraj rabljeno olje v zaprti posodi in ga odnesi v lokalni center za recikliranje oziroma na zbirališče nevarnih odpadkov. S to majhno spremembo boš zaščitil svoje cevi in pomagal pri ohranjanju čiste vode v okolici.

Man placing recycled edible oil from a frying pan into a plastic bottle in his home kitchen. Recycle at home concept
Foto: Amfer75 iz iStock

Metanje starih zdravil v stranišče

Kdorkoli misli, da neuporabljena zdravila sodijo v stranišče, ravna zelo neobzirno do vodnih ekosistemov. Poleg tega, da škodujejo vodnim ekosistemom, onesnažijo tudi vire pitne vode za ljudi. Če so ti ostala zdravila s pretečenim rokom uporabe, jih odnesi v zbirni center. Neuporabljena zdravila lahko vrneš tudi v lekarne in specializirane trgovine. Od tam zdravila posredujejo odstranjevalcem odpadnih zdravil v uničenje oziroma termični sežig.

Odlaganje ostankov hrane v mešane smeti

Ko ostanke hrane vržeš v smeti, ne zavržeš le hrane (kar v vsakem primeru ne velja za lepo navado), ampak prispevaš še k velikemu okoljskemu problemu. Ko hrana na odlagališču razpada brez dostopa do kisika, sprošča metan. Ta plin ima več kot 28-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida.

V prvi vrsti pazi, da bo ostankov hrane čim manj: skuhaj primerno velike porcije, živila primerno shranjuj in najprej pojej tisto, čemur bo kmalu potekel rok uporabe. Poleg tega doma začni s kompostiranjem. S tem boš dele sadja in zelenjave, ki niso namenjeni uživanju, spremenil v koristen kompost, obenem pa ne bodo povzročali težav na smetiščih. In seveda, kar sodi v rjavi zabojnik, naj ne konča v zelenem!

Woman scraping leftover food from plate into trash bin in kitchen
Foto: seb_ra iz iStock

Obilna uporaba pralnega detergenta in mehčalcev

Čeprav ti je morda všeč vonj sveže opranega perila, so številni detergenti in mehčalci nočna mora za okolje. Dišeči tekoči detergenti in mehčalni listi za sušilni stroj pogosto vsebujejo kemikalije, ki sproščajo hlapne organske spojine. S tem onesnažujejo zrak v tvojem domu in škodujejo vodnim organizmom, ko se izperejo v kanalizacijo.

Ob pretirani uporabi detergenta v vodne vire odteka še več kemikalij, kar ruši občutljivo ravnovesje v ekosistemih. Uporabljaj le priporočeno količino okolju prijaznega detergenta in se izogibaj mehčalcem. Lahko jih nadomestiš tudi z naravnimi alternativami, na primer z majhno količino kisa. Oblačila bodo še vedno čista, okolje in denarnica pa ti bosta hvaležna.

Uporaba vlažilnih robčkov za enkratno uporabo

Uporaba vlažilnih robčkov za enkratno uporabo ni okolju prijazna. Še slabše je, če jih odvržeš v stranišče. Večina vlažilnih robčkov vsebuje plastična vlakna, ki se ne razgradijo, zato mašijo kanalizacijo in prispevajo k onesnaževanju oceanov ter drugih vodnih ekosistemov z mikroplastiko. Za vsakodnevno čiščenje raje uporabljaj pralne krpe ali pa izberi robčke iz biorazgradljivih materialov, ki so prijaznejši do okolja.

Wet wipes are universal an practical: red-hair women take one wipe from big package for cleaning
Foto: AdamRadosavljevic iz iStock

Elektronske naprave, priklopljene v vtičnico

Si vedel, da številne naprave porabljajo elektriko tudi, ko so ugasnjene? Gre za tako imenovane fantomske porabnike, ki lahko predstavljajo do 10 odstotkov celotne porabe energije v gospodinjstvu. Njihov prispevek se pozna na računu za elektriko in ogljičnem odtisu. Izklopi naprave, ko jih ne uporabljaš, ali pa si omisli pametni razdelilec, ki samodejno prekine napajanje naprav v mirovanju. Z nekaj majhnimi prilagoditvami po hiši lahko zmanjšaš porabo energije, emisije in stroške, ne da bi to vplivalo na vsakdanje udobje.

What is a Phantom Load?

Uporaba kozmetičnih izdelkov z mikrodelci

Piling za telo ali obraz je lahko prijetna razvada. Pa veš, kako deluje? Številni izdelki vsebujejo mikrodelce: drobne plastične delce, manjše od zrna peska in tanjše od človeškega lasu. Ti se med izpiranjem sperejo v odtok, preidejo skozi čistilne naprave in onesnažujejo reke ter oceane.

Škodujejo morskemu življenju in na koncu končajo tudi v prehranski verigi. V enem samem mililitru pilinga za obraz lahko najdemo do 19.000 delcev mikroplastike, ki nase vežejo in prenašajo škodljive snovi iz okolja. Pri nakupu kozmetike bodi zato pozoren, da ta ne vsebuje mikrodelcev oziroma mikroplastike. Eksperimentiraš lahko tudi z naravnimi pilingi, kot sta sladkor ali ovseni kosmiči.

Woman applying cosmetic product on her face against grey background, closeup. Spa treatments
Foto: Liudmila Chernetska iz iStock

Kaj obsega celostna grafična podoba?

selective focus photo of graphic designer using digital pad pen work.
Foto: PRImageFactory iz iStock

Celostna grafična podoba (CGP) je ključni del vsakega podjetja ali organizacije, saj zagotavlja prepoznavnost in profesionalno podobo na vseh komunikacijskih kanalih. Gre za vizualni sistem, ki dosledno uporablja barve, pisave, logotipe in grafične elemente, da ustvarja enotno identiteto.

Kaj običajno vključuje CGP?

  1. Logotip in njegovo uporabo: različice logotipa, pravila o razmerjih, minimalni prostor okoli njega.

  2. Barvna paleta: primarne in sekundarne barve, ki jih podjetje uporablja v tiskovinah, spletu in promociji.

  3. Tipografija: izbrane pisave za naslove, podnaslove in telo besedila.

  4. Slog vizualnih elementov: ikone, ilustracije, vzorci in grafični motivi, ki dopolnjujejo identiteto.

  5. Tiskovine in promocijski materiali: vizitke, pisarniški papir, ovitki in brošure.

  6. Digitalna prisotnost: spletna stran, e-mail podpis, družbena omrežja in oglaševalske grafike.

  7. Pravila doslednosti: navodila, kako uporabljati vse elemente, da ostane podoba homogena. Ta del je zelo pomemben.

Kaj še ni celostna grafična podoba?

Ko želimo polepšati izgled našega podjetja, se izraz CGP pojavlja čedalje bolj pogosto, a samo logotip ali barvna shema še ne pomenita celostne grafične podobe. Prav tako niso del CGP posamezni oglasi ali enkratne promocijske grafike brez sistema in pravil. CGP zahteva celovit in dosleden pristop, ki povezuje vse vizualne točke stika podjetja z javnostjo.

Ali lahko hišni ljubljenčki res zmanjšajo raven stresa?

Dog gives paw to a woman making high five gesture
Foto: Julia Suhareva iz iStock

Vsi, ki imajo doma hišne ljubljenčke, lahko potrdijo, da so ti velik vir veselja, podpore in udobja. Od crkljanja do vadbe in igre so koristi kosmatega spremljevalca ogromne, tudi pri zmanjševanju ravni stresa.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj nasvetov, kako pomagajo hišni ljubljenčki zmanjšati stres.

1Crkljanje s kosmatim prijateljem lahko pomaga pri obvladovanju tesnobe

Adorable Beagle dog puppy sleeping on young female owner's shoulder. Attractive woman spend leisure time and petting on her pet animal that lying down with gentle and happiness in living room at home.
Foto: Kiwis iz iStock

Božanje, objemanje in crkljanje hišnega ljubljenčka dokazano zmanjšuje raven stresa. Fizični stik z ljubljenčkom ustvari takojšen pomirjujoč učinek s sproščanjem oksitocina.

Oksitocin je hormon, ki ga povezujemo z najlepšimi občutji in vsem, kar nas dela človeške: srečo, povezanostjo, ljubeznijo, sproščenostjo in empatijo. Imenujemo ga tudi “hormon ljubezni”, sproščanje oksitocina v možganih pa naravno pomaga zmanjšati stres, tesnobo, izboljšuje razpoloženje in celo znižuje krvni tlak.

Hišni ljubljenčki nudijo tudi brezpogojno ljubezen, ki pomaga ublažiti depresijo in simptome, povezane s tesnobo, ter izboljšuje naše počutje.

Preprost objem ali crkljanje lahko torej pozitivno vpliva na naše počutje. To pojasnjuje, zakaj so anksiozne motnje ena izmed duševnih stanj, pri katerih pomagajo tudi štirinožni spremljevalci.

2Vzgajanje hišnih ljubljenčkov daje občutek smisla

Domestic life with pet. Man holding bowl with feeding for his cat.
Foto: Chalabala iz iStock

Skrb za hišnega ljubljenčka posamezniku daje občutek smisla in rutine v vsakdanjem življenju. To ne pomaga le pri uvajanju strukture, ampak lahko obveznosti, kot so hranjenje, vadba in sprehajanje ljubljenčka, povečajo samozavest.

Odgovornost, povezana z lastništvom ali vzgojo hišnih ljubljenčkov, prinaša nagrajujoč občutek. Izpolnjujoče je opazovati, kako odraščajo pred našimi očmi.

Kosmati spremljevalci cenijo vse oblike naklonjenosti, hkrati pa nam nudijo brezpogojno ljubezen in neomajno zvestobo.

3Hoja ali tek s psom ali mačko je dobra oblika telovadbe

A joyful woman in comfortable overalls walks through a lush green forest with her playful golden retriever, both enjoying the wonders of nature and the delightful companionship of her pet

Vadba s hišnim ljubljenčkom spodbuja aktiven življenjski slog in pomaga pri obvladovanju stresa.

Čas, ki ga preživimo na prostem in v naravi, je vedno dobro izkoriščen. Za še večji užitek pa ne sme manjkati kosmati prijatelj.

Od lahkotnih sprehodov do tekaških podvigov je vadba s hišnim ljubljenčkom odličen način za premagovanje dolgčasa, ponovno polnjenje uma in umirjanje misli.

Ne le, da skupaj preživljata kakovosten čas, tudi poti, po katerih hodita med sprehodi, zadovoljijo radovednost in spodbujajo raziskovanje, kar omogoča mentalno stimulacijo.

4Druženje s hišnimi ljubljenčki zmanjšuje občutek osamljenosti

Druženje z živaljo lahko olajša občutke osamljenosti. Hišni ljubljenčki ponujajo brezpogojno ljubezen in zagotavljajo zvesto oporo – nekaj, česar človeški partner ne more vedno nuditi.

Skrb za žival je tudi čustveno koristna, saj nam daje čas, da se osredotočimo na čuječe dejavnosti, kot so igranje z ljubljenčkom, učenje trikov ali preprosto opazovanje njihovega veselega vedenja, medtem ko stres zapušča naše telo.

Interakcije ena na ena s hišnimi ljubljenčki nam pokažejo, kako močna je ta vrsta povezave.

Cordyceps militaris: Ali čudežna goba za izboljšanje športne zmogljivosti deluje?

dried cordyceps militaris mushroom on wooden spoon.
Foto: marhero iz iStock

Cordyceps militaris ima v azijski etnomedicini dolgo tradicijo uporabe, med drugim zato, ker zmanjša utrujenost. To lastnost morda lahko izkoristijo tudi športniki in proizvajalci prehranskih dopolnil.

Nekateri med njimi so gobo že zapakirali v produkte, za katere obljubljajo povečano vzdržljivost in boljšo uporabo kisika, hitrejše okrevanje in znižanje utrujenosti. A kaj kaže znanost: ali gre za dokazane učinke in smiseln prehranski dodatek za izboljšanje zmogljivosti ali predvsem marketinški fenomen?

Goba z biološko aktivnimi spojinami

Cordyceps militaris je gliva, ki vsebuje veliko biološko aktivnih spojin: polisaharide (galaktomanan), nukleotide (adenozin in cordycepin), cordycepin kislino, aminokisline, sterole (ergosterol in betasitosterol), proteine, vitamine (E, K, B1, B2, B12) in minerale (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, cink in selen).

V tradicionalni kitajski medicini se je uporabljala za zdravljenje utrujenosti, respiratornih težav, bolezni ledvic in srca. Med športniki so gobe iz rodu Cordyceps pridobile pozornost v letu 1993, ko so kitajske športnice s svojimi nastopi podrle več rekordov. Svoj uspeh so pripisale zahtevnim treningom in prehranskim strategijam, ki so vključevale suplementacijo s Cordyceps.

Cordyceps: Incredible Health Benefits You Didn't Know!

Raziskave na živalih kažejo pozitivne učinke

Eksperimenti na glodalcih so pokazali pozitivne učinke C. militaris na zmanjšanje izčrpanosti. Pri miših se je na primer podaljšal čas do izčrpanosti pri plavalnem testu, saj se je zaradi jemanja C. militaris povišala koncentracija ATP in antioksidativnih encimov. Obenem se je znižala koncentracija laktata in reaktivnih kisikovih spojin (ROS) ter aktivacija 5ʹ-AMP-aktivirane kinaze (AMPK) in AKT/mTOR metabolnih poti. V drugi raziskavi so miši, ki so prejemale izvlečke C. militaris s cordycepinom izboljšale moč stiska (tako imenovani grip strength test).

Pri ljudeh je potreben zadosten odmerek in dolgotrajna suplementacija

Raziskava na rekreativnih športnikih je pokazala, da je tritedenski vnos 4 gramov C. militaris dnevno izboljšal maksimalni privzem kisika (VO2max), čas do izčrpanosti in ventilatorni prag.

Meritve so izvedli na kolesarskem ergometru, v študijo pa je bila vključena tudi placebo skupina, pri kateri podobnih izboljšanj niso izmerili. Ista raziskava po zgolj enem tednu jemanja ni zaznala pomembnih izboljšanj teh parametrov. Iz tega sledi, da je ključno konsistentno jemanje relativno visokega odmerka v daljšem časovnem obdobju, medtem ko so kratkoročni učinki zanemarljivi.

Druga raziskava je pokazala pozitiven učinek prehranskega dodatka iz adaptogenih gob, ki se prodaja pod imenom PeakO2®. Ta poleg C. Militaris vsebuje še glive Ganoderma lucidum, Pleutorus eryngii, Lentinula edodes, Hericium erinaceus in Trametes versicolor. Tudi tu je šlo za izboljšanje parametrov, ki kažejo na fizično vzdržljivost: daljši čas do izčpanosti, višjo vrednost VO2max in nižjo koncentracijo laktata v krvi.

Raziskava je pri tem pokazala pozitivne učinke celo pri nižjem vnosu (1 do 2 grama dnevno), če je ta trajal dlje časa (28 dni). Tudi kratkotrajno, enotedensko, jemanje dodatka v zelo visoki dozi (12 gramov dnevno) je izboljšalo parametre, a so bili rezultati odvisni od predhodne fizične pripravljenosti posameznika.

An empty label medicine bottle decorated with a pile of Cordyceps and some laboratory glassware. Antioxidant content in Cordyceps may explain their anti-aging potential
Foto: LightStock iz iStock

Mehanizem delovanja

Za športnike najpomembnejša aktivna snov v C. militaris je cordycepin (3′-deoksiadenozin), poleg tega so pomembni še polisaharidi, adenozin in drugi sekundarni metaboliti. Cordycepin v telesu deluje kot indirektni prekurzor ATP in NO. Dosti bolj poznan in raziskan indirektni prekurzor ATP je na primer kreatin.

Njegova učinkovitost je v znanosti dobro raziskana in potrjena, predvsem pri krajših, zaporednih, visokointenzivnih naporih. Tudi neposreden vnos ATP v odmerku 400 mg na dan je v raziskavi izboljšal fizično zmogljivost ter porabo kisika in energije pri vadbi za noge.

Iz dokazanega delovanja dodatka ATP ali njegovega prekurzorja kreatina torej nekateri sklepajo, da bi tudi cordycepin kot prekurzor ATP lahko deloval na podoben način. Ekstrakti C. militaris imajo poleg tega protimikrobne, protivnetne in antioksidativne lastnosti, ki bi lahko posredno pripomogle k okrevanju po vadbi.

Senior man swimming in an indoor swimming pool. Active pensioner enjoying sport.
Foto: Halfpoint iz iStock

Je goba sploh vana?

Ker je C. militaris relativno nov prehranski dodatek, so tudi toksikološke raziskave omejene. Gliva vsebuje spojine s citotoksičnim potencialom. Pentostatin in cordycepin, ki ju prav tako najdemo v glivi, sta povezana z gastrotoksičnimi učinki. Pentostatin je strupen tudi za pljuča in živčni sistem.

Poseben protein CMP lahko sproži celično smrt v mišjih celicah, a je nestabilen in se razgradi pri visokih temperaturah ali v alkalnem okolju. Zato je pred nadaljnjo predelavo glive v prehranske dodatke in zdravila nujna toplotna obdelava, ki deaktivira CMP. K

ljub temu zaenkrat ni znanstvenih dokazov, ki bi kazali, da so prehranski dodatki s C. militaris nevarni in zdravju škodljivi. Eksperimenti na miših so pokazali, da sedem dni suplementacije z visokim odmerkom ni sprožilo toksičnih učinkov, ni vplivalo na telesno maso, krvne hematološke parametre ter količino zaužite hrane in vode.

Pri podganah negativnih učinkov niso opazili pri odmerkih, ki so znašali 4000 mg/kg/dan. Pri miših je bil najvišji odmerek tolerance določen kot 3600 mg/kg/dan. To pomeni, da ta količina še ni prinašala negativnih učinkov. Tudi raziskave na ljudeh niso opazile korelacije med dodatkom C.militaris in pojavnostjo resnih zdravstvenih stanj. Poročanih je bilo nekaj blažjih stranskih učinkov, povezanih z motnjami v prebavnem traktu.

My Unexpected Cordyceps Experience: 250 mg vs 500 mg vs 2000 mg

Ti običaji in praznovanja so prava katastrofa za okolje

Happy multigeneration family enjoying in opening gifts on Christmas eve at home.
Foto: Drazen Zigic iz iStock

Prazniki, poroke, tradicionalna praznovanja in običaji. Čeprav so razlog za zabavo in praznovanje, se jih naš planet ne veseli vedno.

Nekateri med njimi namreč vsebujejo elemente, ki so za okolje prava katastrofa. To nikakor ne pomeni, da se jim moramo povsem odpovedati ali imeti vsakič slab občutek, a pomembno je vedeti, katera dejanja povzročajo največ negativnih posledic in jih je zato bolje izpustiti.

Tako lahko z manjšim okoljskim vplivom dosežejo enak učinek: povežejo družine, združijo generacije in ustvarijo občutek udobja ter pripadnosti.

Spuščanje lantern v nebo

V številnih kulturah je spuščanje lantern v nebo priljubljena tradicija pri obeleževanju praznikov, izrekanju želja ali žalovanju za preminulimi. Lanterne so postale tako priljubljene, da se celotni festivali vrtijo okrog tega običaja. Čeprav je pogled v nebo nekaj časa res čudovit, so celo biorazgradljive lanterne škodljive za okolje in divje živali.

Njihova razgradnja je dolgotrajna, žičnato ogrodje pa lahko poškoduje divje in domače živali. Predstavljajo tudi veliko tveganje za požar – ti so bili v preteklosti že večkrat sproženi zaradi lanterne. Če res želiš karkoli spuščati v nebo, da se ti bo izpolnila želja, naj bodo to mehurčki. Druga alternativa je spuščanje cvetov (avtohtonih) po potoku.

Enchanting Sky Lanterns at Yi-Peng Festival, Chiang Mai Thailand.
Foto: Toa55 iz iStock

Ognjemet

Ognjemet je pri nas še vedno stalnica ob praznovanju novega leta, čeprav onesnažuje zrak. Poleg tega ostanki padejo na zemljo in spuščajo kemikalije barvil v reke in jezera. Tudi ognjemeti predstavljajo tveganje za gozdne požare.

Alternativ, ki bi spominjale na ognjemet je malo. Lahko pa razmisliš, če mora res prav vsako dvorišče organizirati svoj ognjemet, ali je dovolj, da si ogledaš javni ognjemet v mestu.

How bad are fireworks for the environment?

Božična drevesca

Debata o umetnem ali naravnem drevescu še vedno razdvaja v prazničnem času, a dejstvo je, da nobena oblika ni zares okolju prijazna. Pri gojenju pravih božičnih drevesc uporabljajo veliko pesticidov, je pa res, da je končni produkt povsem biorazgradljiv.

Umetne jelke ne potrebujejo zalivanja in jih lahko večkrat uporabiš, a se med njihovo proizvodnjo v atmosfero sprosti veliko škodljivih snovi. In na koncu življenjske dobe nikoli niso razgradljive.

Če božič brez jelke zate ni pravi božič, se odloči za trajnostno vzgojeno jelko, ki jo po praznikih ustrezno recikliraš. Še bolje je, če si sposodiš živo drevesce, ki ga kasneje vrneš (lahko pa okrasiš domače drevo na vrtu ali katero izmed večjih lončnic v stanovanju). Božično drevesce lahko z nekaj kreativnosti ustvariš tudi iz recikliranih materialov.

A happy young adult couple in love in an affectionate embrace, celebrating Christmas and decorating the Christmas tree.
Foto: Jelena Danilovic iz iStock

Diamantni zaročni prstani

Si vedel, da majhen diamantek na prstanu okolju povzroča težave? Rudniki diamantov v Južni Afriki namreč močno obremenjujo okolje: so razlog za erozijo prsti, deforestacijo in uničenje divjine.

Spremenijo tudi tok rek, opustošijo nekdanja kmetijska zemljišča in lokalno prebivalstvo prisilijo k selitvi. Opuščeni rudniki postanejo zbirališča deževnice, kjer se razmnožujejo komarji, ki prenašajo malarijo in druge bolezni. Namesto pravih diamantov, lahko izbereš kristale iz laboratorija ali reciklirane materiale.

Close-Up Of Wedding Rings On Table
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Pokopališča

Tradicionalni pokop umrlih zahteva posek dreves za izdelavo trug, ki pred zakopom v zemljo še lakirana. Problematična ni le poraba lesa, temveč sproščanje kemikalij v okolje.

Rastlinje na nekaterih pokopališčih zahteva veliko vode, da trata ostane bujna in zelena. Danes obstaja veliko alternativ tradicionalnemu pokopu, vse pa je odvisno od lastnih načel in preferenc.

Focus on bunch of several fresh white roses lying on top of closed lid of wooden coffin standing in front of camera at modern graveyard
Foto: shironosov iz iStock

Tedenski horoskop: 3. – 9. november 2025

Zodiac signs on touch screen. Woman choosing horoscope symbols.
Foto: FotoCuisinette iz iStock

Dobrodošli v novembru! Ta teden bo nebo razsvetlila polna luna v Biku. Zdaj, ko smo že globoko v sezoni Škorpijona, nas ta polna luna opominja, da naše potrebe niso le čustvene, temveč tudi fizične.

Venera in Mars bosta ta teden zamenjala znamenja. Mars se iz strateškega Škorpijona premakne v spontanega Strelca in se postavi v opozicijo z Uranom, kar prinaša nenadne spremembe načrtov ali konflikte. Venera zapusti Tehtnico in se pridruži intenzivnemu Škorpijonu. Romantične zgodbe bodo kmalu postale veliko bolj intenzivne. Nekdo, ki je sprva deloval lahkotno in spogledljivo, bo kmalu razkril svoje najgloblje skrivnosti.

Teden, poln dogajanja, se zaključi z Uranovim prehodom v Bika. Planet radikalnih sprememb se vrača, da dokonča zgodbe, ki nas od pomladi 2018 potiskajo iz cone udobja.

1Oven (21. marec – 19. april)

Polna luna v Biku te opozarja na preproste življenjske užitke. Ali ti dohodek omogoča razvajanje? Ali preveč sebe daješ drugim? Ta polna luna razkriva, koliko se je tvoj odnos do denarja spremenil od leta 2018 in kje se moraš še vedno zavzemati za svoje potrebe.

Mantra tega tedna: “Nujnost.”

2Bik (20. april – 20. maj)

Vse oči so uprte vate, saj je polna luna ta teden v tvojem znamenju. Prejemanje tolikšne pozornosti se ti morda zdi prijetno, lahko pa te tudi preobremeni in prestraši. Od leta 2018 si se zelo spremenil glede svoje podobe, identitete in fizičnega videza. Naj bo ta teden tvoja pristna različica vidna v polni meri.

Mantra tega tedna: “Vidno.”

3Dvojčka (21. maj – 20. junij)

Včasih se moraš umakniti, da zadovoljiš svoje potrebe. Izklopi obvestila, ugasni telefon in pojdi v gozd. Polna luna ta teden te lahko pripelje do eksistencialnega zloma ali preboja. Od leta 2018 si se zelo spremenil, vendar je bil napredek bolj notranji kot zunanji. Učiš se živeti z novo miselnostjo.

Mantra tega tedna: “Mir.”

4Rak (21. junij – 22. julij)

Polna luna v Biku postavlja v ospredje tvojo pot do uspeha in prijateljstva, ki si jih sklenil na tej poti. Pomisli na leto 2018 – kakšne so bile tvoje ambicije takrat in kako se razlikujejo od današnjih? Kako se je tvoja skupnost v tem procesu spremenila? Naj ti ta polna luna razkrije še več vznemirljivih povezav.

Mantra tega tedna: “Povezovanje.”

5Lev (23. julij-22. avgust)

Ta teden je prelomni trenutek za tvojo kariero, saj polna luna v Biku osvetljuje tvoj sektor javne podobe. Ustvarjaš vpliv na širši in lokalni ravni ter vidiš rezultate svojega trdega dela. Opaziš in čutiš napredek v zadnjih šestih mesecih. Pred tabo je še nekaj zahtevnih nalog, a zdaj je čas, da uživaš v zmagi.

Mantra tega tedna: “Zmaga.”

6Devica (23. avgust – 23. september)

Polna luna v Biku te bo popeljala na pot pustolovščin. Pomisli na leto 2018 – kakšna je bila tvoja miselnost takrat in kako se je razvila v zadnjih sedmih letih? Če si pripravljen deliti svoje znanje, je zdaj odličen čas, da se povežeš s prijateljem ali lokalnim podjetjem za izmenjavo znanj ali poučevanje.

Mantra tega tedna: “Sijaj.”

7Tehtnica (23. september – 21. oktober)

Polna luna te ta teden najde sredi pogajanj. Uravnavaš račune in iščeš čustveno katarzo. Verjetno te čaka zelo čustvena terapevtska seansa. Spomni se leta 2018 in kako neprijetno ti je bilo včasih govoriti o teh stvareh. Učiš se deliti, ne da bi pri tem izgubil nadzor.

Mantra tega tedna: “Sprosti se.”

8Škorpijon (22. oktober – 21. november)

Polna luna sredi tedna prinaša večerjo z nekom, ki ga nisi pričakoval. Od leta 2018 si se v najbližjih odnosih soočal z veliko nestanovitnosti in skozi te izkušnje zelo zrasel. Ne glede na to, ali gre za prvi zmenek ali obletnico, ta teden sprejmi vse, kar je v tvojih odnosih nekonvencionalno.

Mantra tega tedna: “Par.”

9Strelec (22. november – 21. december)

Ta teden jasno kaže, da so nekatere stvari vredne tvoje energije, druge pa le izguba časa. Polna luna bo osvetlila, kako preživljaš svoje dneve. Ko Mars vstopi v tvoje znamenje, se bosta povečala tvoja energija in samozavest. Pripravljen si opustiti stvari, ki ne delujejo.

Mantra tega tedna: “Delegiraj.”

10Kozorog (22. december – 19. januar)

Ta teden se počutiš igrivo, saj polna luna razsvetljuje tvoj sektor romantike in ustvarjalnosti. Pomisli na leto 2018 – s kom si bil v zvezi? Kaj si ustvarjal? Od takrat si zelo napredoval pri tveganju in sledenju svojemu srcu. To je odličen teden za zmenek ali večer družabnih iger s prijatelji.

Mantra tega tedna: “Igra.”

11Vodnar (20. januar – 18. februar)

Polna luna tega tedna razkriva veliko spremembo v tvojem domu in družinskem življenju. Namen, ki si si ga zadal aprila, se začenja uresničevati. Pomisli na leto 2018 – kje si živel? Kako se je tvoja družina od takrat spremenila in rasla? Še naprej gradi svojo posebno cono udobja.

Mantra tega tedna: “Temelj.”

12Ribi (19. februar – 20. marec)

Pred teboj je naporen teden. Projekti, ki si jih začel aprila, prehajajo iz faze načrtovanja v fazo gradnje. Polna luna razkriva, za kaj imaš čas in kaj je treba za zdaj postaviti na stranski tir. Druženje s prijatelji te bo napolnilo in navdihnilo, da sanjaš večje sanje.

Mantra tega tedna: “Sanjaj.”

Zaradi teh razlogov ne boste več nikoli sedeli na zadnjih sedežih …

Young woman sits in a chair of the airplane
Foto: riskms iz iStock

Izkušeni popotniki imajo glede izbire sedeža na letalu različna mnenja – nekateri prisegajo na okensko mesto zaradi razgleda, drugi na prostor ob izhodu v sili zaradi več prostora za noge. A večina strokovnjakov se strinja glede ene stvari: zadnja vrsta je najslabša izbira.

Manj udobja in več hrupa

Andrea Platania iz podjetja Transfeero je za The Express pojasnila, da je zadnja vrsta najmanj zaželena. Naslonjala se tam pogosto ne morejo popolnoma nagniti, sedeži pa so blizu stranišč in bolj izpostavljeni hrupu. Dodala je, da so tudi sredinski sedeži precej slaba možnost, razen če potujete v skupini.

Podobno meni Nicholas Smith, digitalni direktor pri Thomas Cook Holidays. Po njegovih besedah so zadnji sedeži bolj izpostavljeni turbulenci in pogosto deležni počasnejše postrežbe. Hrana je lahko ponudba omejena, saj potniki zadaj pogosto dobijo le tisto, kar ostane po sprednjih vrstah. To spominja na film The Platform.

Interior of commercial airplane with passengers in their seats during flight.
Foto: ViktorCap iz iStock

Kje sedeti, če vas je strah letenja?

Za bolj miren let Smith svetuje izbiro sedeža v bližini kril, kjer so tresljaji manj občutni. Če pa morate hitro izstopiti zaradi povezovalnega leta, je najbolje rezervirati sedež ob prehodu v sprednjem delu letala.

Hrup in počasnejše izkrcanje

Tudi blogerka in strastna popotnica Izzy Nicholls pravi, da je zadnji del letala »najbolje preskočiti«. Po njenem mnenju so ti sedeži glasnejši zaradi motorjev in aktivnosti kabinskega osebja, potniki pa so zadnji pri vkrcanju in izkrcanju.

Tudi ona za bolj gladko potovanje priporoča sedeže v sprednjem delu letala.

Nova storitev »sosed brez sedeža«

Tisti, ki si želijo več prostora, imajo na letih Virgin Australia novo možnost – storitev »Neighbour-Free Seating«. Potniki lahko za okoli 30 dolarjev rezervirajo sosednji sedež, da ostane prazen.

Vendar to ni zagotovljeno – letalska družba potnika o uspehu ponudbe obvesti dve uri pred poletom, v nasprotnem primeru pa denar vrne. Morda bo ta možnost kmalu na voljo tudi pri evropskih letalskih ponudnikih.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.