Ocena filma: Film, da te kap (Scary Movie)

0

Svet se deli na generacijo, ki stavke iz prvega in drugega filma franšize Film, da te kap uporablja najmanj enkrat tedensko, in vse ostale. Novica, da se k franšizi vrača družina Wayans, ki so ji bile vajeti odvzete po drugem filmu, je razveselila marsikoga.

Film, da te kap je po večletni odstotnosti spet nazaj: v polnem zamahu

Zaradi same narave njihovih filmov, ki v nobenem vesolju niso filmska umetnost ali vrhunska kakovost, jih je sila težko ocenjevati. Pa čeprav so filmi, kot sta The Blackening (2022) in Tucker in Dale proti zlu odličen prikaz, kako lahko parodija grozljivk v modernem času uspe na povsem svoj način. Ampak Film, da te kap je svoje vrste pošast, čeprav je pilot ponovno v letalu.

Še ravno pravi čas so ujeli ustvarjalci, da je ideja po nenehnem vračanju franšiz še vedno sveža, a da lahko kot parodija to obrne v svojo korist. Vračajo se vsi priljubljeni liki iz prvih filmov: Anna Faris kot Cindy, Regina Hall kot Brenda, Marlon Wayans kot Shorty, Shawn Wayans kot Ray. Zraven so pripeljali še like, kot so Doofy, Gail Hailstorm, Bobby in Greg ter »novo« generacijo, ki naj bi klišejsko prevzela vodenje franšize.

Anna Faris in Regina Hall (foto: Karantanija Cinemas)
Anna Faris in Regina Hall (foto: Karantanija Cinemas)

Filmi, ki jih uporabi za parodijo

Film, da te kap se je lahko zaradi dolgoletne odsotnosti spravil na polno malho filmov. Na njihovo srečo je prav žanr grozljivk v zadnjem desetletju v močnem vzponu. Tako niso varni: Zbeži! (Get Out!, 2017), Zbiralec duš (Longlegs, 2024), Heretik (2024), Grešniki (Sinners, 2025), Terrifier, Substanca (The Substance, 2024), Ura izginotja (Weapons, 2025), M3GAN (2022), Nasmeh (Smile, 2022), Wednesday, John Wick, Kpop Lovci na demone (K-Pop Demon Hunters, 2025), Michael (2026), Candyman, Nosferatu (2024), Brez povratka: Nasledstvo (Final Destination: Bloodlines, 2025) in večno klasičnih Krik, Noč čarovnic, Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje, Chucky, Petek trinajsti in drugi. Dodamo lahko še malo morje drugih referenc na dogodke zadnjih let, a je seznam predolg.

Film, da te kap se ponovno norčuje iz obstoječih grozljivk (foto: Karantanija cinemas)
Film, da te kap se ponovno norčuje iz obstoječih grozljivk (foto: Karantanija cinemas)

Smešen, ampak ne odličen film: Preprosto Film, da te kap

Od naslova je brezsmiselno pričakovati povezano ali celo logično zgodbo, izjemne igralske predstave in globoko sporočilo. To ni take vrste film. Film, da te kap je parodija in komedija, na katero je treba biti pripravljen in predvsem biti v pravem počutju. Tako specifičen, da bi nelagodnemu gledalcu lahko rekli le, ‘jah, kaj si pa pričakoval drugega'. Ustvarjen je za določeno skupino gledalcev, kar pa ne pomeni, da je kar po difoltu gledljiv in odličen kot parodija. Predvsem zadnja tretjina filma deluje kot dobro naoljen stroj, a do tja se je treba prebiti čez montažno izdelani prvi tretjini, ki lahko gledalca dodobra utrudita. Vsake toliko se mu ponudi kost za glodanje v obliki res dobre šale ali skeča, nato pa ga zapre v kletko, kjer testira njegovo potrpljenje.

Film, da te kap je Scary Movie. Če so vam filmi franšize všeč, se ta brez težav uvrsti k samemu vrhu, včasih celo ošvrkne najboljše trenutke, a se vsake toliko zakotali do tistih najslabših. Delo mu olajša večletna odsotnost in z veliko parodijami na prej omenjene naslove več možnosti za nasmejanje tistih, ki so že skoraj kronično na internetu. Recept je preprost. Smejali se boste, ampak to ni odličen film.

Skriti biser Gorenjske: Planina Prevala kot popoln enodnevni izlet

0

Če iščete izlet, ki ponuja mogočen razgled, a ne zahteva celodnevne alpinistične odprave, je Planina Prevala odlična izbira. Leži med Begunjščico in Roblekom ter velja za eno tistih točk, kjer dobite občutek, da stojite na naravnem balkonu s pogledom na velik del Gorenjske. Ob jasnem vremenu so obrisi vrhov ostri, dolina globoka, zrak pa svež na način, ki ga v mestu preprosto ne doživite. Zlahka se zgodi, da telefon spontano pristane v vaši roki, a ga zlahka pospravite nazaj, ker je prizor lepši v živo.

Več poti, en cilj

Na Planino Prevala se lahko odpravite z več izhodišč. Ena najbolj priljubljenih poti vodi iz doline Draga pri Begunjah, kjer vas do vrha čakata približno dve uri hoje po zmerno zahtevni (a tehnično nezahtevni) poti.

Zelo priljubljena je tudi pot mimo Tržiča do mejnega prehoda Ljubelj. Ko se pripeljete do parkirišča pod prelazom, se pot proti Planini Prevala začne na vaši levi strani. Vzpon je slikovit, vodi pod pobočji Begunjščice in ponuja čudovite razglede proti Karavankam. Ta različica je nekoliko daljša, a izjemno razgledna in dinamična, zato je med pohodniki zelo priljubljena.

Ko razgled dobi okus

Na planini stoji planšarija, kjer si lahko privoščite zaslužen postanek. Po vzponu še posebej tekne krožnik. Preprosta planinska hrana ima tukaj poseben okus, morda zaradi razgleda, morda zaradi hoje, najverjetneje pa zaradi kombinacije obojega.

štruklji prevala
Štruklji na Prevali

Sedenje na leseni klopi pred kočo, z vročo joto v rokah in pogledom proti dolini, je tisti trenutek, ko se pogovori umirijo in vsakdanji stres izgubi svojo težo.

Planina Prevala je odlična izbira za študente, ki si želite aktiven dan brez zapletene logistike. Pot je dovolj dinamična, da boste čutili noge, a ne zahteva posebne opreme ali tehničnega znanja. Potrebujete le udobne pohodne čevlje, nekaj vode in preverjeno vremensko napoved.

Če iščete idejo za sobotni pobeg, skupinski izlet ali premor med izpitnim obdobjem, si zapomnite to ime. Planina Prevala.

Mikronavade, ki vam pomagajo izgubiti kilograme

0

Ko ljudje želijo izgubiti prekomerno težo, si pogosto predstavljajo popolno spremembo življenjskega sloga: stroge diete, intenzivni vadbeni načrti in velike vsakodnevne spremembe. V praksi pa so takšne spremembe težko vzdržne, še posebej, ko postane življenje bolj naporno ali motivacija upade. Za dolgoročno izgubo kilogramov so zato pomembne tako imenovane mikronavade. Gre za majhna, obvladljiva dejanja, ki zahtevajo minimalen napor, a lahko ob doslednem ponavljanju sčasoma ustvarijo pomembne spremembe. Namesto da se zanašamo zgolj na voljo, mikronavade gradijo zagon in omogočajo, da zdrave odločitve postanejo samodejne. Pri hujšanju lahko ti majhni premiki neopazno preoblikujejo vsakdan in telesno sestavo. Preberite si, katere mikronavade se vam splača vključiti, če želite izgubiti kilograme.

Pred obroki pijte vodo

Raziskave iz leta 2022 kažejo, da kozarec ali dva (250–500 ml) vode 30 minut pred obrokom lahko zmanjša dnevni vnos kalorij za približno 170 kalorij in dolgoročno podpira izgubo teže. Voda namreč poveča občutek sitosti še pred začetkom prehranjevanja, zaradi česar lažje pojemo manj brez zavestnega omejevanja. Prav tako lahko zmanjša intenzivno lakoto in verjetnost prenajedanja ter izbire visokokalorične hrane. Ker je ta mikronavada tako enostavna in sploh ne zahteva spremembe hrane, lahko neopazno pomaga ustvariti energijski deficit, potreben za hujšanje.

Senior man pouring water from the jug into glass in the kitchen. Senior man drinking water.
Foto: Jelena Stanojkovic iz iStock

Vključite gibanje

Več gibanja čez dan ne zahteva nujno strukturirane vadbe. Izbira stopnic namesto dvigala, parkiranje nekoliko dlje ali kratki sprehodi lahko skupaj naredijo veliko razliko. Ti majhni koščki aktivnosti povečajo celotno dnevno porabo energije, ki jo imenujemo  termogeneza aktivnosti brez vadbe oziroma NEAT (non-exercise activity thermogenesis). Ta igra pomembno vlogo za energijsko ravnovesje in podpira hujšanje.

Osredotočite se na dodajanje, ne odvzemanje

Hujšanje je običajno povezano s prepovedmi, omejitvami in odrekanjem. Stroge diete pogosto vodijo v mentalno utrujenost in neuspeh. Namesto tega lahko poskusite obrokom dodati nekaj koristnega, na primer porcijo zelenjave, vir pustih beljakovin ali zdrave maščobe. Ta pristop spremeni miselnost a obenem naravno izrine manj hranljive izbire.

Preparing ingredients. Close up of male hands holding knife and cutting board with chopped bell pepper
Foto: YakobchukOlena iz iStock

Pred prigrizkom pritisnite na pavzo

Preden posežete po prigrizku, se za trenutek vprašajte, ali ste res fizično lačni ali gre za dolgčas, stres oziroma utrujenost. Ta kratek premor, le 10 do 20 sekund, vam lahko pomaga sprejeti bolj zavestno odločitev. Če ste res lačni, boste v prigrizku bolj uživali. Če niste, lahko najdete drug način za sprostitev občutkov. Pri prigrizkih močno pomaga načrtovanje: če že v naprej načrtujete in pripravite popoldanski prigrizek, je manj verjetno, da boste pojedli vrečko čipsa in imeli pri tem slabo vest. Majhna slaščica ali najljubši prigrizek lahko dnevu doda strukturo, obenem pa prepreči prenajedanje ali občutek omejenosti.

Zdrave izbire naj bodo vidne

Okolje ima večji vpliv kot motivacija. Če imate zdrave prigrizke, kot so oreščki, sadje in narezana zelenjava, na vidnem mestu, to vpliva na vaše odločitve. Hkrati manj hranljive prigrizke postavite izven neposrednega pogleda, da ne boste avtomatsko posegli po njih.

Interior of wooden pantry with products for cooking. Adult woman taking kitchenware and food from the shelves.
Foto: Valeriy_G iz iStock

Jejte počasneje

Počasnejše prehranjevanje je preprosta mikronavada, ki lahko dolgoročno podpira hujšanje. Raziskave kažejo povezavo med počasnim prehranjevanjem in nižjo telesno težo ter večjim občutkom sitosti. Čeprav ta sprememba ne bo takoj prinesla učinka, se bo izboljšal vaš odziv na signale sitosti in lakote. Tudi prehranjevanje zaradi zunanjih signalov in čustev se bo s časom zmanjšalo. Kako jesti počasneje? Poskusite lahko z odlaganje vilic med grižljaji, pitjem vode med obrokom ali celo kratkim premorom na polovici obroka. Pozornost preusmerite na okus in teksturo hrane.

Po obroku se odpravite na sprehod

Kratek sprehod po jedi lahko pomaga stabilizirati krvni sladkor in dolgoročno izgubiti odvečne kilograme. Že 10 minut hoje lahko naredi razliko. Raziskava iz leta 2025 je pokazala, da hoja takoj po obroku učinkoviteje zniža raven glukoze kot daljši in sprehodi kasneje. Stabilen krvni sladkor pomaga pri uravnavanju apetita, ublaži padce energije in preprečuje prenajedanje v drugi polovici dneva. Če nimate veliko časa, lahko sprehod po kosilu združite s pospravljanjem, nakupom v trgovini ali drugim opravkom.

Happy businessman is walking outside the office, holding his smartphone and listening to music
Foto: stockphotodirectors iz iStock

Zabeležite eno majhno stvar

Ste že kdaj poskusili beležiti vnos hrane? Večina ljudi se že takoj na začetku postavi pred kompleksno nalogo: tehtati vsak gram hrane, beležiti telesno aktivnost in spanje, računati kalorije, beležiti vnos makrohranil in celo mikrohranil, pri vsem tem skrbeti, da s prehrano dosežemo optimalne vrednosti … Ne preseneča, da številni rečejo, da je to čisto prezahtevno. Namesto tega začnite spremljati le eno navado, na primer količino zelenjave ali število dni, ko ste bili aktivni. To zmanjša občutek preobremenjenosti in gradi zavedanje na enem področju. To zavedanje vas kasneje lahko vodi do boljših odločitev.

Začnite dan z beljakovinami

Preprosta sprememba pri zajtrku lahko vpliva na celoten dan. Beljakovine namreč zagotavljajo daljšo sitost in stabilizirajo krvni sladkor, kar lahko zmanjša jutranjo željo po prigrizkih. Na toast namesto meda in marmelade zato raje dodajte rezino šunke ali arašidovo oziroma mandljevo maslo. Sadju dodajte porcijo skute, v smoothie pa stresite merico beljakovin v prahu. Namesto sladkih otroških kosmičev si pripravite grški jogurt s sadjem ali oreščki. Tudi jajca (kuhana, umešana, s polnozrnatim toastom) so odličen začetek dneva.

Tudi zdrava hrana lahko vsebuje nevarne kemikalije: take so in to povzročajo

0

Vedno več ljudi danes pozorno spremlja svojo prehrano, izbira bolj kakovostna živila, omejuje predelano hrano in skuša živeti bolj zdravo. Toda tudi živila, ki veljajo za zdrava, lahko vsebujejo nekatere nezaželene kemične spojine. Med njimi posebno pozornost vzbujajo policiklični aromatski ogljikovodiki oziroma PAH spojine, ki lahko nastajajo pri pečenju, dimljenju, cvrtju in drugih postopkih priprave hrane pri visokih temperaturah. Raziskovalci so razvili hitrejšo in učinkovitejšo metodo za odkrivanje teh potencialno rakotvornih snovi v živilih, pri čemer so posebno pozornost namenili različnim vrstam olj, mesa in predelanih izdelkov.

Kaj so PAH spojine in zakaj strokovnjake skrbijo?

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) so skupina kemičnih spojin, ki nastajajo pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi. V prehrani jih najpogosteje povezujemo z dimljenjem, pečenjem na žaru, cvrtjem in predelavo hrane pri visokih temperaturah. Največ jih lahko nastane takrat, ko maščoba iz mesa kaplja na vročo površino ali odprt ogenj. Pri tem nastaja dim, ki vsebuje PAH spojine, te pa se nato nalagajo na hrano.

Nekatere izmed teh spojin so po podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) potencialno rakotvorne oziroma dokazano rakotvorne za človeka. Posebej pogosto se omenja benzo[a]piren, ki velja za enega najbolj nevarnih predstavnikov te skupine. PAH spojine niso prisotne le v hrani. Najdemo jih tudi v cigaretnem dimu, avtomobilskih izpuhih, industrijskem onesnaženju in celo v zraku v urbanih območjih.

Burnt hamburgers on a plate, polycyclic aromatic hydrocarbons, carcinogenic grilled food
Foto: Pawel Kacperek iz iStock

Raziskovalci so razvili hitrejšo metodo testiranja

Klasične metode za odkrivanje PAH spojin v hrani so pogosto zelo zamudne, zahtevajo veliko kemičnih topil in veliko laboratorijskega dela. Prav zato raziskovalci vse pogosteje uporabljajo metodo QuEChERS, katere ime pomeni »Quick, Easy, Cheap, Effective, Rugged and Safe« oziroma hitro, enostavno, cenovno ugodno, učinkovito, robustno in varno.

Skupina raziskovalcev z Nacionalne univerze za znanost in tehnologijo v Seulu je s pomočjo te metode analizirala osem različnih PAH spojin v različnih živilih. Pri tem so uporabili kombinacijo ekstrakcije z acetonitrilom ter napredne plinske kromatografije in masne spektrometrije. »Ta metoda ne le poenostavi analitični proces, ampak tudi omogoča zelo učinkovito zaznavanje v primerjavi s klasičnimi metodami,« je pojasnil vodja raziskave profesor Joon-Goo Lee. »Uporabna je pri številnih različnih vrstah živil.«

Največ PAH spojin so našli v nekaterih oljih in mesu

Raziskovalci so ugotovili, da so bile najvišje koncentracije PAH spojin prisotne v sojinem olju, sledilo je račje meso, nato olje oljne ogrščice. To ne pomeni nujno, da so ta živila nevarna za uživanje, vendar rezultati kažejo, da lahko način predelave, segrevanja in priprave pomembno vpliva na količino škodljivih spojin v hrani.

Posebej zanimivo je, da so podobne raziskave iz leta 2025 pokazale tudi visoke vrednosti PAH spojin v nekaterih dimljenih ribjih izdelkih ter pri močno zapečenem piščančjem mesu. Po drugi strani so raziskovalci v študiji, ki je analizirala žita in izdelke iz žit, ugotovili precej nižje koncentracije teh spojin, kar kaže, da se tveganje močno razlikuje glede na vrsto hrane in način priprave.

Foods representing anti-inflammatory diet.
Foto: monticelllo iz iStock

Zdrav način priprave hrane lahko tveganje precej zmanjša

Strokovnjaki poudarjajo, da nastanka PAH spojin ni mogoče popolnoma preprečiti, lahko pa njihovo količino precej zmanjšamo. Največje tveganje predstavljajo močno zažgana hrana, pogosto pečenje na odprtem ognju, dimljeni izdelki in večkrat uporabljeno olje za cvrtje.

Pri pripravi hrane strokovnjaki priporočajo pečenje pri nižjih temperaturah, izogibanje zažganim delom hrane, uporabo pečice namesto odprtega ognja ter pogostejšo uporabo kuhanja in dušenja. Pomembno vlogo ima tudi prehranska raznolikost. Raziskave kažejo, da prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo in antioksidanti, pomaga zmanjševati škodljive učinke oksidativnega stresa v telesu.

Juicy pieces of chicken charred on a very hot charcoal grill
Foto: Pawel Kacperek iz iStock

Hrana danes vsebuje več skritih kemičnih tveganj

PAH spojine niso edine snovi, ki skrbijo raziskovalce. V zadnjih letih veliko pozornosti namenjajo tudi mikroplastiki, ostankom pesticidov, težkim kovinam in drugim spojinam, ki lahko vstopajo v prehransko verigo. Zaradi podnebnih sprememb, industrijskega onesnaženja in vse bolj intenzivne proizvodnje hrane postaja spremljanje kakovosti živil vse pomembnejše.

Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen sodobnih metod laboratorijskega testiranja, ki omogočajo hitrejše in natančnejše odkrivanje potencialno škodljivih snovi. Nova metoda QuEChERS je zanimiva tudi zato, ker zahteva manj kemičnih topil in ustvarja manj laboratorijskih odpadkov, kar pomeni manjšo obremenitev za okolje. »Naša raziskava lahko prispeva k bolj varni hrani za ljudi, hkrati pa zmanjšuje uporabo nevarnih kemikalij v laboratorijih,« je poudaril profesor Lee.

Canned food manufacturing factory industry. Quality control officer inspecting production line. Worker preparing sardines packaging into aluminum cans. Processed food production business entrepreneur.
Foto: Moo Katha iz iStock

Kaj to pomeni za potrošnike?

Strokovnjaki poudarjajo, da posamezna živila zaradi prisotnosti PAH spojin niso nujno nevarna, pomembna pa je dolgoročna in pogosta izpostavljenost. Največ lahko posamezniki naredijo z uravnoteženo prehrano in bolj zdravimi načini priprave hrane. Ključno je tudi, da prehrana ni pretirano osredotočena na močno predelane ali pogosto dimljene izdelke.

Raziskava obenem kaže, kako pomemben del sodobne prehranske varnosti postajajo laboratorijske analize. Z naprednejšimi metodami bodo raziskovalci in proizvajalci lažje spremljali prisotnost škodljivih spojin ter hitreje ukrepali ob morebitnih tveganjih. Čeprav popolnoma brez kemičnih spojin danes skoraj ni mogoče živeti, nova generacija testiranj omogoča precej boljši nadzor nad kakovostjo hrane, ki vsak dan prihaja na naše krožnike.

Ocena filma: Gospodarji vesolja

0

Včasih je vredno poskusiti, kako bi bile franšize iz osemdesetih videti z visokim proračunom in modernimi vizualnimi učinki. To zasnovo nam podaja film Gospodarji vesolja, ki na velika platna ponovno prinaša akcijsko figuro He-Man. Ima še moč?

Gospodarji vesolja: He-Man se vrača na velika platna

Po petnajstih letih ločitve, meč moči popelje princa Adama (Nicholas Galitzine) nazaj na Eternijo, kjer odkrije, da je bil njegov dom zrušen pod zlobno vladavino Skeletorja (Jared Leto). Da bi rešil svojo družino in svoj svet, mora Adam združiti moči s svojimi najbližjimi zavezniki, Teelo (Camila Mendes) in Duncanom (Idris Elba), ter sprejeti svojo pravo usodo kot HE-MAN — najmočnejši človek v vesolju.

Osemdeseta. Se jim pokloniti ali se iz njih norčevati? Gospodarji vesolja počne oboje ali pa se, z nekaj mere kritičnosti, ne zna povsem odločiti, kaj si v resnici želi. Mačoizem, nabildanost, akcija in mustaše-vrteči zlikovci. Le kaj bi si še lahko želeli od franšize, ki je predvsem z risanko in filmom z Dolphom Lundgrenom v glavni vlogi skočila v srca mnogih malčkov. Morda to, da bi jasneje začrtalo mejo med prikupovanjem novi, moderni, generaciji in nostalgiji starejšim, ki so bili nekoč majhni dečki, prilepljeni pred škatlaste televizorje.

Nicholas Galitzine v filmu Gospodarji vesolja
Nicholas Galitzine v filmu Gospodarji vesolja Foto: on imdb

Dolgoletno ustvarjanje filma se pokaže v dobrem in slabem

Film je nastajal več let, prešel mnogo režiserjev, igralcev in scenaristov. Pri tem se v končnem izdelku pozna prav vse, saj film pogosto strelja na vse strani, četudi ga je skušal režiser Travis Knight (Bumblebee, Kubo in dve struni) zadržati na vajetih. A kot prekrasen frizijec, je tudi ta film neukročen. Na trenutke to pripelje do mojstrskih prizorov, spet drugod do šale, ki pade v globine pozabe. Še največja težava filma je dejstvo, da traja skoraj dve uri in pol. To mu sicer omogoča dodatno raziskovanje mitologije, ki spominja na prvotne zasnove filma, a tudi več prizorov, ki so dodani brez repa in glave.

Gospodarji vesolja je film, ki spada med tiste, ki jih ne delajo več. Na gledalcu, modernem ali tistemu bolj retro, pa je, da se odloči, če mu je imitacija osemdesetih povšeči ali bežno žaljiva. Lahko pa pri tem dodamo, da se lahko film pohvali z nekaj šalami, ki dodobra uspejo (nekaj jih sicer popolnoma zgreši), primerno glavno vlogo in začuda, neverjetno zabavno vlogo Jareda Leta. Saj veste, filmski bogovi vržejo kovanec, če bo to odlična ali katastrofalna Letova vloga. Na srečo je kovanec padel na tisto, ki nas izredno zabava.

Skeletor
Foto: on imdb

Na koncu koncev se bo v kino odpravila določena branža gledalcev, ki bodo lahko v en dah rekli »takih ne delajo več« in se pri sebi odločali, kaj to pravzaprav pomeni. Zaradi megalomanskega proračuna bi si sicer upali trditi, da film nadaljevanja ne bo ugledal – upamo nasprotno -, a za enkratni ogled je več kot zadovoljiva fantazijska pustolovščina, ki bo nekaterim pomenila več kot drugim.

 

Vsi jo imamo doma: Tako zdravilno je, če bi jo pili dvakrat dnevno

Nedavno je bila objavljena študija, v kateri so raziskovalci merili vpliv soka rdeče pese na mlajše in starejše odrasle. Ugotovili so, da lahko preprosta rutina uživanja soka rdeče pese pomaga razložiti eno bolj presenetljivih povezav na področju zdravja, in sicer povezavo med bakterijami v ustih in krvnim tlakom.

Raziskava je pokazala, da se je pri starejših odraslih, ki so dva tedna dvakrat na dan pili sok rdeče pese, bogat z nitrati, znižal krvni tlak. Pri mlajših odraslih se enak učinek ni pojavil, čeprav je sok rdeče pese spremenil tudi njihov ustni mikrobiom.

Dvotedenski test s sokom rdeče pese

V raziskavo je bilo vključenih 39 odraslih, mlajših od 30 let, in 36 odraslih, starih med 60 in 70 let. Udeleženci so opravili dve ločeni dvotedenski fazi. V prvi fazi so pili redne odmerke soka rdeče pese, bogatega z nitrati. V drugi fazi so pili placebo različico soka brez nitratov. Fazi sta bili ločeni z dvotedenskim obdobjem “izpiranja”, da so se pogoji testiranja ponastavili.

Ekipa raziskovalcev je nato preučila, kateri mikrobi so bili prisotni v ustih pred in po vsakem stanju ter kakšni so bili vplivi na druge parametre v telesu.

Beetroot Juice
Foto: zeleno iz iStock

Nitrat se naravno nahaja v številnih vrstah zelenjave in ima pomembno vlogo v našem telesu. Pesa je še posebej bogata z nitrati, vendar ni edina. Špinača, rukola, zelena in ohrovt so prav tako dobri prehranski viri, polni nitratov.

Ključni korak se zgodi, preden nitrat doseže krvni obtok. Določene bakterije v ustih pomagajo pretvoriti nitrate iz hrane v spojine, ki sčasoma podpirajo proizvodnjo dušikovega oksida. Dušikov oksid pomaga pri sproščanju in pravilnem delovanju krvnih žil, kar je pomembno za zdravo uravnavanje krvnega tlaka.

Ko se ravnovesje ustnih bakterij premakne v napačno smer, lahko ta pot od nitrata do dušikovega oksida postane manj učinkovita. Raziskovalci so našli dokaze, da je sok rdeče pese spremenil ustni mikrobiom pri starejših odraslih, kar očitno podpira to pot.

Odziv starejših na rdečo peso

V obeh starostnih skupinah so se po pitju soka rdeče pese, bogatega z nitrati, pojavile znatne spremembe v ustnem mikrobiomu. Vendar spremembe pri mlajših in starejših udeležencih niso bile enake. Pri starejših odraslih je bil sok rdeče pese povezan z opaznim zmanjšanjem števila potencialno škodljivih bakterij, hkrati pa se je povečalo število bakterij, povezanih z zdravstvenimi koristmi.

Elderly man checking his blood pressure at home with a digital device. Senior man monitoring health using a blood pressure machine. Serious older man sitting and measuring blood pressure alone.
Foto: Ridofranz iz iStock

Starejša skupina je študijo začela z višjim povprečnim krvnim tlakom kot mlajša skupina. Po fazi uživanja soka rdeče pese, bogatega z nitrati, se je njihov krvni tlak znižal. Tega znižanja niso opazili po zaužitju placeba in prav tako ne pri mlajših odraslih.

Povezava z dušikovim oksidom

Rezultati kažejo na možen razlog, zakaj je sok rdeče pese še posebej koristen v poznejšem življenjskem obdobju. Starejši odrasli s staranjem običajno proizvajajo manj dušikovega oksida, zmanjšana razpoložljivost tega pa lahko vpliva na delovanje krvnih žil in raven krvnega tlaka.

Prehrana, bogata z nitrati, koristi zdravju, zlasti starejšim, ki proizvajajo manj lastnega dušikovega oksida. Ti imajo običajno tudi višji krvni tlak, kar je lahko povezano s srčno-žilnimi zapleti, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Spodbujanje starejših k uživanju več zelenjave, bogate z nitrati, bi lahko imelo znatne dolgoročne koristi za zdravje.

Nasveti, s katerimi boste na križarki ostali zdravi in uživali na dopustu

0

Dopust na križarki je lahko zabaven, sproščujoč in predvsem prijeten – če vam ga ne pokvari okužba, ki razsaja na krovu. Nedavni izbruh hantavirusa na nizozemski križarki je ponovno opozoril na ta problem, ki ga prinašajo »plavajoča mesta«. Poleg nalezljivih bolezni, kot so gripa, covid, norovirus in legionela, predstavlja dopust na križarki tudi tveganje za morsko bolezen, dehidracijo in sončne opekline. Dobra novica: s pravilno pripravo in navadami na ladji lahko zaščitite svoje zdravje, zmanjšate tveganje za okužbo in poskrbite, da bo dopust ostal v lepem spominu.

Zgodnje priprave: cepiva, zavarovanje in pakiranje

Pravočasno se pozanimajte glede obveznih in priporočljivih cepljenj. To vključuje tudi cepiva proti gripi in covidu – čeprav se ne odpravljate na eksotično destinacijo. Poskrbite tudi za zavarovanje, primerno za dopust na križarki. Izbira kabine je sicer odvisna od proračuna, a pri izbiri upoštevajte tudi vpliv na počutje in zdravje. Nižje in sredinske kabine so pogosto boljše za ljudi, ki trpijo za morsko boleznijo. Pri pakiranju ne pozabite na komplet prve pomoči in potovalno lekarno, razkužilo za roke in antibakterijske robčke, sončno kremo, sprej proti insektom, masko, udobno obutev in steklenico za večkratno uporabo. Vse to bo poskrbelo za udobje in zdravje na dopustu. Čeprav zdravila lahko dobite tudi na ladji, so običajno dražja. Zato spakirajte zdravila proti slabosti, protibolečinska zdravila, zdravila proti driski in seveda zdravila na recept, ki jih redno jemljete.

A woman puts pills, hygiene products, clothes, a travel guide and other necessary travel accessories in a suitcase. Travel concept
Foto: Viktoriya Telminova iz iStock

Tik pred odhodom: spanje

Če boste do pristanišča leteli in pri tem menjali časovne pasove, se pripravite na jet lag. Ta lahko poleg utrujenosti prinese še prebavne težave. Zato je priporočljivo, da že 2 do 3 dni pred potovanjem postopoma prilagajate spanje, da se čim bolj »približate« časovni coni potovanja. Tudi v primeru, da se križarjenje začne v katerem izmed bližnjih pristanišč, poskrbite, da se na dopust odpravite naspani.

Na krovu: tako preprečite okužbe

Ob prihodu na križarko najprej obrišite površine v lastni kabini: kljuke, stikala, daljinski upravljalnik … Uporabljajte lastno stranišče v kabini in poskrbite za redno umivanje rok pred jedjo, po vsakem izletu, ob vstopu v kabino in ob dotiku ograj ali dvigal. Izogibajte se bolnim osebam in nepotrebnemu rokovanju. Jacuzziji sicer spadajo h križarjenjem, a pred vstopom preverite vonj. Smrad (na primer po gnilem jajcu ali ribah) je lahko znak za bakterijsko aktivnost v vodi.

Couple enjoying a serene moment in their cozy cabin, overlooking the vast ocean of the Faroe Islands. Sunlight cascades through the large window, creating a peaceful atmosphere.
Foto: fokkebok iz iStock

Pravilna prehrana in hidracija na ladji

Pri prehrani na ladji raje bodite nekoliko bolj previdni – zagotovo si ne želite zastrupitve s hrano. V samopostrežnih restavracijah se ne prenajedajte, alkoholu pa se v čim večji meri izogibajte oziroma omejite njegov vnos. Če trpite za morsko boleznijo, se izogibajte težki, mastni hrani in pikantnim jedem (kar sicer prevladuje na križarkah). Po drugi strani pijte veliko vode, vendar v državah s slabšo kakovostjo vode ne dodajajte ledu – za pripravo ledu se namreč pogosto uporabi voda iz pipe.

Dining Room Buffet aboard the abstract luxury cruise ship. Selective focus. Burgers
Foto: Marina113 iz iStock

Zaščita pred soncem in gibanje

15 minut preden se odpravite na prosto, nanesite sončno kremo. Vsaki 2 uri postopek ponovite. Vsak dan poskrbite za dovolj gibanja, kar vam bo pomagalo pri spanju in nekoliko uravnotežilo učinke samopostrežnih bifejev. Obiščite fitnes na ladji in se udeležite aktivnosti, ki so del ponudbe. Poleg tega pomagajo tudi drobne odločitve: stopnice namesto dvigala, večerni sprehod in nekaj jutranje telovadbe, preden se odpravite na zajtrk.

Man and woman lying on chaise lounges on a yacht in the ocean
Foto: Prykhodov iz iStock

Kaj storiti, če se kljub vsemu okužite?

V primeru vročine, bruhanja, driske, kašlja ali težav z dihanjem o simptomih obvestite medicinsko ekipo na ladji. Glede na njihovo presojo boste morda morali v začasno karanteno, da se omeji širjenje okužbe. V blagih primerih karantena niti ni potrebna, vseeno pa nosite masko, da zaščitite sebe in druge.

Kaj storiti, če vas doleti morska bolezen?

V primeru morske bolezni se skušajte premakniti v nižje nadstropje. Če ste v svoji kabini, vam prižgana televizija lahko celo pomaga, saj zamoti možgane. Sicer se ulezite in ne premikajte glave. Poskusite lahko z dihalnimi vajami in tehnikami sproščanja. Nekateri ljudje prisegajo na zelena jabolka, drugi pravijo, da pomaga ingver (kot čaj ali žvečilke). Poleg teh naravnih možnosti, obstajajo tudi zdravila, o katerih več izveste v posnetku. Vsekakor pa se izogibajte alkoholu.

Baby Center je že drugo leto zapored ponudil oder mladim talentom

0

V soboto, 30. maja, so osrednji prireditveni prostor ALEJE napolnili otroška ustvarjalnost, pogum in iskrena ljubezen do nastopanja. Na finalnem dogodku natečaja Zvezda prihodnosti, ki ga je drugo leto zapored organiziral Baby Center, je nastopilo 19 izbranih mladih talentov iz vse Slovenije, ki so občinstvu in strokovni komisiji predstavili svoje pevske, plesne, glasbene in druge posebne veščine.

Natečaj je nastal v želji, da bi otrokom ponudili priložnost za nastop na pravem odru, jih spodbudili pri razvijanju njihovih talentov ter jim omogočili nepozabno izkušnjo, ki krepi samozavest in vero vase.

»V Baby Centru verjamemo, da vsak otrok nosi v sebi nekaj posebnega. Včasih potrebuje le priložnost, da to pokaže svetu. Prav zato želimo mladim talentom ponuditi oder, podporo in spodbudo, da sledijo svojim sanjam,« je povedala Maja Ambrož iz Baby Centra.

Za bodoče zvezdice je letos navijalo številno občinstvo, o zmagovalcih pa je odločala strokovna komisija, ki so jo sestavljali pevka in televizijska voditeljica Rebeka Dremelj, saksofonistka Nina Klinar ter eden najuspešnejših slovenskih plesalcev Miha Vodičar, dvakratni svetovni in evropski prvak v kombinaciji desetih plesov.

Zmagovalka je s petjem ganila občinstvo in žirijo

Naziv Zvezda prihodnosti 2026 je osvojila Neža Rupreht, ki je z izjemno interpretacijo pesmi Never Enough pevke Loren Allred navdušila tako žirijo kot obiskovalce.

»Takšni trenutki so razlog, zakaj obstajajo projekti, kot je Zvezda prihodnosti. Neža nas ni navdušila le z glasom, ampak tudi z emocijo, ki jo je prenesla na občinstvo. Prepričana sem, da bomo o njej še slišali. Vsem otrokom pa bi rada sporočila, naj si upajo stopiti na oder, saj je to čudovita izkušnja, ki jim lahko ostane za vse življenje,« je povedala Rebeka Dremelj.

Neža se petja uči že tri leta v Glasbenem centru Balu, obiskuje glasbeno šolo, kjer igra klavir, sama pa se uči še ukulele. Pravi, da poje praktično ves čas in povsod.

»Na nastopu sem se imela zelo lepo in sem zelo uživala. Vesela sem bila, da sem lahko pokazala svojo ljubezen do petja in nastopala pred občinstvom. Ko sem izvedela, da sem zmagala, sem bila zelo srečna in ponosna. Ta izkušnja mi bo ostala v zelo lepem spominu,« je povedala zmagovalka.

Za prihodnost ima jasne želje: »Rada bi še veliko pela, se učila novih stvari in nastopala pred občinstvom. Želim si ustvarjati nove pesmi in z glasbo razveseljevati druge ljudi.« Svojim vrstnikom pa sporoča: »Verjemite vase in ne obupajte, tudi če vam kdaj ne gre vse po načrtih. Če vztrajaš, vadiš in slediš svojim sanjam, lahko dosežeš veliko lepih stvari.«

Med najboljšimi tudi plesalka in mladi žongler

Drugo mesto je osvojila Zala Salobir, ki se je predstavila z akrobatskim plesom. Zanimivo je, da je bila Zala zmagovalka natečaja že lani, letos pa je žirijo navdušila z vidnim napredkom. »Počutim se res super in sem zelo zadovoljna sama s sabo. Najlepši trenutek je bil, ko sem slišala, da sem osvojila drugo mesto. Vesela sem bila tudi, da so se me sodniki spomnili od lani in opazili moj napredek. Zagotovo se bom prijavila tudi prihodnje leto,« je povedala.

Tretje mesto je osvojil Oliver Miljković, ki je navdušil z žongliranjem različnih žog, med njimi tudi košarkarskih. »S tretjim mestom sem zelo zadovoljen. Žongliranje mi je res zabavno. Začel sem pred kratkim, najprej sem vadil kar z mandarinami. Danes vadim doma in tudi med odmori v šoli,« je povedal Oliver.

Oder za vse otroke

Poseben pečat dogodku je dal tudi najmlajši nastopajoči, petletni Zak, ki je na diatonično harmoniko zaigral in zapel pesem Kuža pazi. Po nastopu je povedal, da je zelo užival, da se bo z veseljem vrnil tudi prihodnje leto in da se želi do takrat naučiti igrati še kitaro.

Občinstvo je navdušil tudi Djordje Petrović, fant z Downovim sindromom, ki je s svojim nastopom pokazal, da talent, veselje do ustvarjanja in pogum ne poznajo meja. Prav vključevanje vseh otrok je eden ključnih poudarkov projekta.

»Želimo si, da bi vsak otrok dobil priložnost pokazati, kdo je in kaj ga veseli. Ne iščemo popolnosti, ampak pogum, srčnost, predanost in veselje do ustvarjanja. Zato je naš oder odprt za vse male zvezdice,« poudarjajo v Baby Centru.

Na letošnjem dogodku je občinstvo spremljalo kar deset pevskih nastopov, pet plesnih točk, dva nastopa na harmoniki, kitarski nastop, žonglersko točko in čarovniški trik. Pred začetkom finalnega izbora pa je vzdušje odlično ogrel tudi lanskoletni finalist Nik Puhek s harmonikarskim nastopom.

Projekt Postani Zvezda prihodnosti je preraslo klasično tekmovanje. Postalo je prostor, kjer otroci dobijo spodbudo, da razvijajo svoje talente, verjamejo vase in si upajo stopiti na oder. Včasih je namreč prav en nastop dovolj, da se začne pisati velika zgodba.

Kadrovske luknje v šolskem sistemu bodo krpali z upokojenci

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je tudi za šolsko leto 2026/2027 objavilo poziv za vključevanje upokojenih strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalno delo.

Izkušeni upokojenci strokovni delavci, a pod določenimi pogoji

S tem želijo omogočiti izkušenim pedagoškim delavcem, da s svojim znanjem in izkušnjami ponovno prispevajo h kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa na delovnih mestih:

  • učitelj v izobraževalnem ali prilagojenih izobraževalnih programih na področju osnovnošolskega izobraževanja;
  • učitelj v izobraževalnih ali prilagojenih izobraževalnih programih na področju srednjega splošnega ter poklicnega in strokovnega izobraževanja;
  • učitelj v posebnem programu vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami;
  • vzgojitelj v vzgojnem programu in svetovalni delavec v vzgoji in izobraževanju.

Prijavijo se lahko zadnjih pet let upokojeni strokovni delavci, ki izpolnjujejo izobrazbene pogoje enega zgoraj navedenih delovnih mest, imajo najmanj deset let izkušenj s tega delovnega mesta, so nekaznovani in zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica.

Na poziv v tekočem šolskem letu 2025/2026 se je mogoče prijaviti še do konca junija 2026, za novo šolsko leto pa vse do konca junija 2027.

Znanstveniki opozarjajo na »zombi celice«: Bi nam lahko nekatere celo pomagale?

Dolga leta so znanstveniki senescentne celice, pogosto imenovane tudi »zombi celice«, obravnavali predvsem kot škodljive celice, ki pospešujejo staranje organizma in razvoj kroničnih bolezni. Nove raziskave pa kažejo precej bolj zapleteno sliko. Nekatere od teh celic namreč morda ne škodujejo vedno – v določenih okoliščinah lahko celo pomagajo pri obnovi tkiv in zaščiti organizma. Raziskovalci vse bolj verjamejo, da bo treba razlikovati med škodljivimi in koristnimi oblikami teh celic, saj imajo v telesu zelo različne funkcije.

Kaj so senescentne oziroma »zombi celice«?

Senescentne celice so celice, ki so trajno prenehale deliti, vendar niso umrle. Namesto da bi jih telo odstranilo, pogosto ostanejo prisotne v tkivih in začnejo sproščati različne vnetne molekule. Prav zaradi tega so jih raziskovalci dolgo povezovali s staranjem, kroničnim vnetjem, srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, rakom, demenco in propadanjem organov.

Ko se takšne celice kopičijo v telesu, lahko vplivajo na delovanje okoliških tkiv in motijo normalno regeneracijo organizma. Njihovo kopičenje je povezano tudi z oksidativnim stresom, poškodbami DNK, kroničnimi vnetji, presnovnimi motnjami in krajšanjem telomer – zaščitnih struktur na koncih kromosomov. Raziskovalci poudarjajo, da senescentne celice najdemo skoraj povsod v telesu – v jetrih, možganih, pljučih, srcu, ledvicah, maščobnem tkivu in koži. Prisotne so v številnih vrstah celic, med drugim v fibroblastih, endotelnih celicah, makrofagih in živčnih podpornih celicah.

Senescent Cell as zombie cells as a symbol for Cellular Senescence and aging in living tissue as secreted molecules from the cell may repair tissues as age related changes as a positive or negative effect on health.
Foto: wildpixel iz iStock

Nove raziskave kažejo, da niso vse senescentne celice škodljive

Ena najpomembnejših ugotovitev nove raziskave je, da senescentne celice niso enotna skupina celic. Njihovo delovanje je odvisno od tega, v katerem organu se nahajajo, kako so nastale in kako komunicirajo z okolico. »Ta pregled povzema mehanizme nastanka celične senescence in razvoj njihovih funkcionalnih lastnosti v različnih tkivih,« so zapisali raziskovalci.

Nekatere senescentne celice lahko celo pomagajo pri celjenju ran, regeneraciji tkiv in ohranjanju stabilnosti organov. V določenih primerih sodelujejo tudi pri embrionalnem razvoju in preprečevanju nenadzorovane rasti poškodovanih celic. Po drugi strani pa druge senescentne celice spodbujajo kronično vnetje, propadanje tkiv in razvoj bolezni. Prav zato raziskovalci opozarjajo, da bi lahko bilo nekritično odstranjevanje vseh senescentnih celic celo škodljivo. Če bi odstranili tudi koristne oblike teh celic, bi lahko nehote motili procese obnove tkiv in zaščitne mehanizme organizma.

Happy senior friends walking together in park enjoying retirement lifestyle and friendship
Foto: Eduard Figueres iz iStock

Anti-age medicina vstopa v novo obdobje

V zadnjih letih je področje raziskovanja staranja postalo eno najhitreje rastočih področij medicine. Številni laboratoriji po svetu razvijajo zdravila, ki bi lahko upočasnila staranje ali zmanjšala tveganje za bolezni, povezane s starostjo. Posebno zanimanje vzbujajo tako imenovana senolitična zdravila. Gre za učinkovine, ki poskušajo uničiti škodljive senescentne celice.

Med najbolj znanimi eksperimentalnimi učinkovinami so dasatinib, kvercetin in fisetin, ki so v nekaterih zgodnjih raziskavah pokazali potencial pri zmanjševanju vnetja in izboljšanju delovanja tkiv. Toda nova raziskava opozarja, da prihodnost verjetno ne bo v univerzalnem odstranjevanju vseh »zombi celic«.

Raziskovalci vse bolj razvijajo tako imenovani pristop »precision geroprotection« oziroma natančne zaščite pred staranjem. Cilj je identificirati le škodljive senescentne celice in jih odstraniti, medtem ko bi koristne ostale nedotaknjene.

Smiling senior woman applying anti-aging lotion to remove dark circles under eyes. Happy mature woman using cosmetic cream to hide wrinkles below eyes. Lady using day moisturizer to counteract the aging of the skin.
Foto: Ridofranz iz iStock

Zanimanje vzbujajo tudi nove genske in imunološke terapije

Znanstveniki preučujejo tudi uporabo naprednih imunoterapij, podobnih tistim, ki jih danes uporabljajo pri zdravljenju raka. Ena od možnosti so prilagojene CAR-T terapije, pri katerih bi imunske celice prepoznale in uničile specifične senescentne celice.

Drugi pristopi poskušajo zmanjšati škodljive vnetne signale, ki jih sproščajo senescentne celice, brez njihovega popolnega uničenja. Te terapije raziskovalci imenujejo »senomorfiki«. Veliko upanja vzbujajo tudi nove tehnologije analize posameznih celic, umetna inteligenca in napredne genetske metode, ki bi lahko omogočile natančnejše razlikovanje med različnimi tipi senescentnih celic.

Comforting hand on shoulder of elderly person
Foto: seb_ra iz iStock

Zakaj strokovnjaki opozarjajo na previdnost?

Kljub velikemu navdušenju strokovnjaki poudarjajo, da je področje še vedno v zgodnji fazi razvoja. Ena največjih težav je, da znanstveniki še nimajo dovolj natančnih biomarkerjev, s katerimi bi lahko zanesljivo razlikovali med škodljivimi in koristnimi senescentnimi celicami. Prav tako še ni jasno, kakšne bi bile dolgoročne posledice agresivnega odstranjevanja teh celic iz telesa.

Raziskovalci opozarjajo, da bi lahko pretirano poseganje v procese staranja vplivalo na celjenje ran, stabilnost krvnih žil, imunski sistem in delovanje občutljivih organov, kot so srce, pljuča in možgani. Nekateri strokovnjaki obenem opozarjajo, da staranja verjetno nikoli ne bo mogoče »pozdraviti« z eno samo terapijo, saj gre za izredno kompleksen biološki proces, v katerega so vključeni genetika, okolje, prehrana, gibanje, stres in življenjski slog.