Po skoraj desetih letih se bo zaključil fenomen v obliki serije Stranger Things. Ljubitelji so težko pričakovali napovednik za zadnjo, peto sezono serije o mestecu Hawkins, in ga tudi dobili. Napovednik je navdušil, obljublja pa vse od solz do akcije.
Na zadnjo sezono čakali skoraj desetletje
Prva sezona je izšla leta 2016, naslednje leto že druga, na tretjo pa smo čakali do poletja 2019. Vemo, kaj se je zgodilo vmes in čakati smo morali vse maja in julija 2022, ko je četrta sezona izšla v dveh segmentih. In zdaj smo čakali tri leta in pol.
Serija bo na Netflixu izšla v treh segmentih.
Prve štiri epizode bomo lahko gledali 26. novembra. Naslednje tri epizode bomo gledali kar na božič, 25. decembra, nato pa finale še 31. decembra.
Zadnja sezona bo spektakularna, obljubljajo ustvarjalci
Brata Duffer in preostali scenaristi so zadnjo sezono opisali, kot če bi prva in četrta imeli dojenčka, ki bi ga hranili s steroidi.
Omenili so, da je prva epizoda najbolj »dogodkov polna« v celotni seriji, druga pa ima najbolj nor začetni prizor. Kot so poudarili, bodo nagovorili nekaj kritik, ki jih je bila četrta sezona deležna. Mike bo tako ponovno postal vodja skupine, a v bolj samozavestni in zreli različici kot v prvi sezoni. Prav tako bo zadnja sezona razkrila resnico o tem, kaj je »Upside Down«. Zaokrožila bo tudi zgodbe glavnih likov, saj bo finale zaključil njihove zgodbe in tiste Vecne in bitja iz onostranstva. Tako sta braza Duffer razkrila, da bo razkrito, zakaj je Vecna v prvi sezoni ukradla Willa – prav slednji bo tako ali drugače centralni del sezone.
Vsaka epizoda naj bi stala med 50 in 60 milijoni ameriških dolarjev, celotna sezona pa naj bi po poročanjih Netflix stala skoraj pol milijarde.
V zadnji sezoni se vrača osrednja igralska zasedba: Millie Bobby Brown, Gaten Matarazzo, Finn Wolfhard, Caleb McLaughin, Noah Schanpp, Sadie Sink, Natalia Dyer, Charlie Heaton, Joe Keery, Maya Hawke, Priah Ferguson, Brett Gelman Winona Ryder in David Harbour. Kot Vecna se vrača tudi Jamie Campbell Bower, vlogo pa ima tudi Linda Hamilton.
Stranger Things 5 | Official Trailer | Netflix
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V Sečoveljskih solinah se je te dni zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Med elegantnimi navadnimi plamenci, ki že nekaj časa naseljujejo območje Muzeja solinarstva, se je pojavil osupljiv tujec – živo oranžno-rdeč ameriški plamenec.
Takšni prizori so v evropskem prostoru izjemno redki. Prizor je navdušila tudi eno od obiskovalk ki je ptico ujela v objektiv, presenetila pa je tudi strokovnjake Krajinskega parka Sečoveljske soline.
Eksot iz Karibov v slovenski krajini
Ameriški plamenec (Phoenicopterus ruber) izvira iz tropskih območij Karibov, Bahamov in obal Srednje Amerike. V primerjavi z našimi navadnimi plamenci (Phoenicopterus roseus), ki so bolj nežno rožnati, ta eksotični obiskovalec izstopa s perjem intenzivno oranžno-rdeče barve. Barva ni naključna – posledica je prehrane, bogate s karotenoidi, predvsem iz rakcev in alg.
Ta vrsta običajno prebiva v toplih tropskih mokriščih in lagunah, kjer ustvarja spektakularne prizore z velikimi jati več sto ali celo tisoč osebkov. V naravi so ameriški plamenci znani po prisotnosti zgolj v določenih habitati in po dolgih selitvah, ki redko vključujejo pot proti Evropi. Zaradi svoje izrazite obarvanosti so v ujetništvu zelo priljubljeni in prav posamezniki, ki uidejo iz živalskih vrtov ali parkov, včasih zaidejo med divje jate navadnih plamencev, kot se je to zgodilo zdaj v Sloveniji.
Simbol brezmejne narave
Gre za izjemno redko opažanje v evropskem prostoru in za prvi primer te vrste v Sloveniji. Po mnenju poznavalcev gre najverjetneje za pobeglega osebka iz ujetništva, ki se je pridružil divji jati navadnih plamencev. Četudi so takšni obiski pogosto posledica pobegov iz ujetništva, vsaka takšna ptica privabi številne poglede ljubiteljev narave in navduši strokovnjake.
»Naj bo ta obisk simbol žive povezanosti med svetovi – od solin Jadrana do tropskih lagun, kjer se rodijo ognjeni plamenci,« so zapisali v Sečoveljskih solinah.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Tudi letos bo Slovenski knjižni sejem konec novembra združil ljubitelje knjig, avtorje in založnike v praznovanju literature, zgodb in ustvarjalnosti. Kot lani, ko sta v goste prišla Chris Carter in Alessandro d’Avenia, bo tudi letos prisoten mednarodni pridih. Zanj bo med drugim poskrbela Knjigarna Felix (Založba Učila).
V Slovenijo prihajata Sebastian Fitzek in Jodi Ellen Malpas.
Sebastian Fitzek, mojster psihološkega trilerja
Nemški pisatelj Sebastian Fitzek je eden najbolj branih evropskih avtorjev psiholoških trilerjev. Slovenske bralce bo nagovoril v četrtek, 27. novembra, ob 16. uri na Glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma. Po pogovoru bo sledilo podpisovanje knjig, naslednji dan, v petek, 28. novembra, od 14.00 naprej, pa bo Fitzek podpisoval knjige tudi na Felixovi stojnici.
Fitzek je znan po napetih in presenetljivih zgodbah, ki bralce popeljejo v temačne globine človeške psihe. Med njegovimi uspešnicami, izdanimi pri založbi Učila, so Zbiralec oči, Iskalec oči, Skriti spomini in Mesečnik. Kot smo izvedeli, založba pripravlja tudi posebno izdajo njegovih knjig.
Jodi Ellen Malpas, kraljica strasti in čustev
Britanska pisateljica Jodi Ellen Malpas pa je avtorica svetovno priljubljenih romantičnih uspešnic. Na sejmu bo nastopila v petek, 28. novembra, ob 15. uri, prav tako na Glavnem odru. Po pogovoru bo sledilo podpisovanje knjig.
V soboto, 29. novembra, od 11.00 naprej, pa bo avtorica podpisovala knjige na stojnici.
Malpas je zaslovela s serijo Ta moški (This Man) in drugimi romani, v katerih prepleta strast, napetost in čustveno globino. Slovenski bralci jo med drugim poznajo še po knjigah Pretkane laži in Krute resnice, ki sta prav tako izšli pri založbi Učila. In ne pozabimo na knjige Britanec, Američan in druge.
Jodi Ellen Malpas
Praznik knjig, zgodb in bralcev
Gostovanje Sebastiana Fitzka in Jodi Ellen Malpas bo zagotovo eden vrhuncev letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, saj obiskovalcem prinaša edinstveno priložnost za srečanje z dvema izjemnima avtorjema.
Kaj vse bomo videli na 41. Slovenskem knjižnem sejmu? Vse to in še več na spletni strani.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Najbolj pričakovani filmi novembra 2025 (foto: imdb)
Novemberski čas je za filme vedno fantastičen, saj se začnejo na mednarodni ravni prikazi filmov, ki bodo kandidirali za najbolj prestižne nagrade, v Sloveniji pa težko pričakujemo Ljubljanski mednarodni filmski festival. Kaj bomo lahko v novembru gledali v kinih?
36. Liffe: Prihajajo uspešnice s celega sveta
Od 12. do 26. novembra bodo Ljubljano in druga mesta po Sloveniji zajeli festivalski filmi.
Na letošnjem festivalu bo na ogled 93 celovečernih in 39 kratkih filmov. V ospredju bo vsekakor Belo se pere na devetdeset. Prihaja tudi nekaj drugih slovenskih filmov: Zemljo krast in Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo.
Predator: Mrtva zemlja je samostojna zgodba iz kultne franšize, ki jo tokrat vidimo skozi oči tistega, ki je bil doslej le lovec – Predatorja. Mladi Yautja Dek, izobčenec brez časti, se znajde na sovražnem, izsušenem planetu, kjer vladajo neusmiljeni plenilci in skrite sile. Izgubljen med peskom in sencami, v obupu naleti na nenavadno zaveznico – sintetično androidko Thio (Elle Fanning) iz korporacije Weyland-Yutani, ki skriva nevarne skrivnosti.
Predator: Badlands | Official Trailer
Božična mišolovka
Kdaj? 6. november
Božič je tik pred vrati, majhna mišja družina pa se pripravlja na velike praznike. Očka in sestrica sta nabirala oreščke in prinesla božično drevo, babica in mama se kot vedno prepirata o tem, katere božične tradicije so najpomembnejše, medtem pa je veliki brat v svojem mehurčku in mu ni mar za nič. Vsi pa imajo nekaj skupnega: veselijo se še enega varnega, zdravega in brezskrbnega božiča v prazni hiši!
Tekač
Kdaj? 13. november
Po romanu Stephena Kinga in filmu iz leta 1987, v katerem je igral Arnold Schwarzennegger, nam režiser Edgar Wright predstavlja zgodbo o resničnostji oddaji »Tekač«. V resničnostni oddaji z naslovom Tekač tekmovalci za denarno nagrado bežijo pred morilci, ki jih skušajo ubiti. Akcijski film, v katerem igrajo Glen Powell, Lee Pace, Emilia Jones, Colman Domingo in Josh Brolin.
The Running Man | Official Trailer (2025 Movie) - Edgar Wright, Glen Powell
Mojstri iluzij 3: Zdaj me vidiš, zdaj me ne vidiš
Kdaj? 13. november
Po letih drznih iluzij in javnih spektaklov se »Štirje jezdeci« vrnejo v središče pozornosti – a tokrat niso oni tisti, ki nadzorujejo oder. Skrivnostni arhitekt prevar jih potisne v zapleteno mrežo nalog, kjer je vsak trik dvorezen meč, vsaka prevara pa korak bližje njihovemu propadu.
Malokdo ne pozna slovenske knjižne umspešnice Bronje Žakelj. Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roan, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v 70. in 80. letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
Belo se pere na devetdeset | v kinu od 20.11.2025
Jujutsu Kaisen: Usmrtitev
Kdaj? 20. november
Pripravite se na usodno konfrontacjo med dvema ljubljenima učencema Satoruja Goja. Bodite med prvimi, ki bodo na velikem platnu doživeli divjo bitko med Yujijem in Yuto ter dočakali težko pričakovani uvod v novo 3. sezono.
Zootropolis 2
Kdaj? 27. november
Prvi film je leta 2016 osvojil gledalce po vsem svetu in prejel oskarja za najboljši animirani celovečerec. V drugem delu se na velika platna vračata priljubljena policista: iznajdljiva zajčica policistka Malči Hop (v izvirniku Judy Hopps, glas Ginnifer Goodwin) in šarmantni lisjak Nik P. Divjak (Nick Wilde, glas Jason Bateman). Tokrat ju čaka nova, vznemirljiva naloga – sodelovanje s skrivnostno in karizmatično strupeno kačo Garyjem De’Snakeom (glas Ke Huy Quan), katere prihod v Zootropolis obrne vse na glavo.
Zootopia 2 | Trailer
Daj gas
Kdaj? 27. november
Daj gas je napet akcijski film, umeščen v nezakoniti svet avtomobilskih dirk. Deset najspretnejših voznikov Evrope se bo pomerilo v neverjetni tekmi, kjer lahko osvojijo bogato denarno nagrado – in vse avtomobile, ki sodelujejo v dirki. V središču zgodbe je Andrei, mlad in izjemno nadarjen mehanik, ki se nepričakovano znajde v sporu med dvema rivalskima voznikoma. Ko vstopi v nevarni svet ilegalnih cestnih dirk, postane jasno, da gre za več kot le za adrenalin: na kocki so prijateljstvo, izdaja in družinske vezi.
Bugonija
Kdaj? 27. november
Režiser Yorgos Lanthimos predstavlja film o dveh moških, ki ugrabita direktorico, misleč, da je Nezemljanka. V glavnih vlogah igrajo Emma Stone, Jesse Plemons, Aidan Delbis, Stavros Halkias in Alicia Silverstone.
Z 11. novembrom 2025 v Sloveniji stopa v veljavo popolna prepoved trajnega privezovanja psov v domačem okolju.
To pomeni, da psi ne bodo smeli biti več stalno privezani na verige, vrvi ali druga vodila, ne glede na to, ali gre za dvorišče, vrt ali drug zasebni prostor. Nova ureditev sledi dolgoletnim opozorilom veterinarjev in organizacij za zaščito živali, da je tak način zadrževanja psov škodljiv za njihovo telesno in duševno zdravje.
Vse do 1.600 evrov kazni za prestopnike
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opozarja, da bo kršitev te prepovedi strogo kaznovana.
Za vse lastnike, ki psa po uveljavitvi spremembe ne bodo odvezali ali mu zagotovili ustreznega gibanja, je predvidena globa v višini od 1.000 do 1.600 evrov.
Namen kazni ni le kaznovanje, temveč jasno sporočilo, da je dobrobit živali odgovornost vsakega lastnika.
Razlog za spremembo zakonodaje je v tem, da je trajno privezovanje v nasprotju z osnovnimi potrebami psov. Pes, ki je stalno privezovan, se ne more svobodno gibati, raziskovati okolja, se družiti z ljudmi ali drugimi živalmi. Takšno življenje pogosto vodi v vedenjske motnje, agresivnost, tesnobo in celo fizične poškodbe zaradi neprimerne ovratnice ali pomanjkanja gibanja. Prepoved zato ne pomeni zgolj nove pravne obveznosti, temveč pomemben civilizacijski korak naprej v odnosu do živali.
Postaviti bo treba ograjo ali pesjak
Za večino lastnikov psov nova pravila ne bodo pomenila bistvene spremembe, saj številni že zdaj svojim živalim omogočajo ograjene prostore, zavetje in gibanje. Tisti, ki so pse doslej še imeli privezane, bodo morali do 11. novembra poskrbeti za ustrezno prilagoditev. To vključuje postavitev ograje ali pesjaka, zagotavljanje zavetja pred vremenskimi vplivi ter redno druženje in sprehode.
Na povodcu bo pes še vedno lahko
Pomembno je poudariti, da nova prepoved ne posega v obveznost uporabe povodca na javnih površinah. Psi bodo še naprej morali biti na povodcu med sprehodom po naseljih ali v bližini cest, kar zagotavlja varnost ljudi in živali. Prepoved se nanaša izključno na stalno privezovanje v domačem okolju, kjer pes večino časa preživi priklenjen in izoliran.
Čeprav bodo globe visoke, pa država in pristojni organi poudarjajo, da je njihov glavni cilj ozaveščanje in pomoč lastnikom pri prehodu na bolj humane načine bivanja psov. Spletni portal odgovorenlastnik.si ponuja smernice, kako živalim zagotoviti primerne pogoje, hkrati pa omogoča, da se lastniki izognejo kaznim in ravnajo v skladu z zakonom.
Nova ureditev je torej jasen signal, da Slovenija stopa v smeri sodobnega razumevanja dobrobiti živali. Prepoved trajnega privezovanja psov in stroge globe, ki bodo spremljale kršitve, pomenijo konec dolgoletne prakse, ki je pogosto temeljila na nevednosti ali navadi.
Od zdaj naprej bodo morali lastniki psov pokazati, da spoštujejo ne le zakon, temveč tudi čustveno in socialno naravo živali, ki so že dolgo del naših družin.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Kazein je glavna beljakovina v kravjem mleku – predstavlja približno 80 odstotkov vseh mlečnih beljakovin. Pogosto ga prikazujejo kot pomemben vir hranil, a vse več ljudi ugotavlja, da jim mleko in sir ne prijata. Razlog je prav kazein, ki se v telesu razgrajuje zelo težko in počasi.
Ali je kazein problematičen?
Ta beljakovina v želodcu tvori gosto, skoraj gumijasto snov, kar pri mnogih povzroča napihnjenost, krče, občutek teže in prebavne težave. Pri občutljivejših ljudeh lahko sproži vnetne odzive – od zamašenega nosu in aken do bolečin v sklepih ali utrujenost. Pri nekaterih se razvije celo alergija na kazein.
Nekatere raziskave povezujejo visok vnos kazeina tudi z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in rast rakavih celic, čeprav znanost na tem področju še ni povsem enotna. Kljub temu se vedno več strokovnjakov strinja, da kazein pri določenih posameznikih sproža kronična vnetja, kar dolgoročno hudo obremenjuje telo.
Pomembno je tudi razlikovati med vrstama kazeina: A1 in A2. Večina komercialnega mleka vsebuje A1 kazein, ki je težje prebavljiv, medtem ko A2 (npr. v kozjem mleku) velja za nekoliko prijaznejšega.
Če po uživanju mlečnih izdelkov občutite nelagodje, poskusite za nekaj tednov brez njih, saj mnogi poročajo o občutno boljši prebavi, čistejši koži in splošnem počutju.
Per- in polifluoralkilne spojine verjetno bolje poznaš pod kratico PFAS ali imenom »večne kemikalije« (angleško forever chemicals). Kot namiguje njihovo ime, v okolju ostanejo zelo dolgo – deloma je to mogoče ravno zaradi njihove kislosti. Najnovejše ugotovitve pa kažejo, da smo doslej njihovo kislost celo podcenjevali. Nova metoda je omogočila natančnejše meritve kislosti in s tem povezano oceno tveganj za različne kemikalije.
Kislost in okoljsko tveganje
PFAS so sestavljene iz močno fluoriranega, hidrofobnega repa in bolj hidrofilne glave. Mnoge najbolj problematične PFAS imajo zelo kislo glavo, zaradi česar zlahka oddajo proton in se nahajajo v nabiti obliki. Negativen naboj jim omogoča, da se raztopijo v vodi in se širijo po okolju. Ali bo PFAS spojina obstajala v nevtralni ali nabiti obliki, je odvisno od pH okolja. Tu pride do izraza pKa: ta pove, pri kateri vrednosti pH se kemikalija prevesi iz nevtralne v nabito obliko ali obratno. Nižja kot je pKa vrednost, večja je verjetnost, da bo kemikalija oddala proton in obstajala v nabiti obliki. pKa lahko določi, ali bo kemikalija ostala raztopljena v vodi, se vezala na zemljino površino ali biološke membrane, ali pa celo prešla v zrak.
Forever Chemicals
Nadomestek teflona tisočkrat kislejši od pričakovanj
Raziskovalci so s pomočjo natančne eksperimentalne metode za določitev kislosti desetim vrstam PFAS in trem razgradnim produktom določili konstanto kisline oziroma pKa vrednost. Ugotovljene konstante disociacije kislin (pKa) so bile v splošnem nižje, včasih celo bistveno nižje od predhodnih eksperimentalnih rezultatov in računalniških napovedi. Primer je spojina GenX, nadomestek za perfluorooktanojsko kislino (PFOA), ki se uporablja pri proizvodnji teflona. Njena pKa vrednost je bila približno tisočkrat nižja od predhodne vrednosti. Napaka, ki potencialno lahko pomeni veliko zdravstveno tveganje. Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Buffalu, je objavila znanstvena revija Environmental Science & Technology Letters.
Pretekle meritve pKa za nekatere PFAS, kot je PFOA, so se zelo razlikovale med raziskovalnimi skupinami. Eden od razlogov je uporaba steklenega eksperimentalnega pribora. PFAS se namreč prilepi na steklo. To tradicionalnim meritvam, ki temeljijo na količini PFAS v raztopini, povzroča težave. V nekaterih primerih so raziskovalci uporabili preveč organskih topil, da bi PFAS raztopili, kar prav tako privede do napačne meritve pKa.
Da bi se temu izognili, se je ekipa odločila za drugačen pristop. Uporabili so jedrsko magnetno resonanco (NMR) za fluor in vodik — torej neke vrste “molekularni MRI”. Ta metoda izpostavi vzorec močnemu magnetnemu polju in meritve atomskih jeder izvede z radijskimi valovi. Če ima PFAS negativno nabito glavo, se sosednji atomi fluora odzovejo pri drugačni radijski frekvenci. Branje teh atomskih “podpisov” raziskovalcem omogoča, da neposredno zaznajo, ali je molekula nabita ali nevtralna, kar pri prejšnjih metodah ni bilo mogoče. Ta pristop samodejno upošteva izgube PFAS-a zaradi adsorpcije na steklo, zato meritve pKa niso izkrivljene.
What's Nuclear Magnetic Resonance (NMR)? How Does It Work? What's It Used For? A Brief Introduction.
Ko eksperimenti ne zadoščajo, so potrebni računalniški izračuni
Nekateri PFAS so tako kisli (pKa manj kot 0), da bi za tvorbo nevtralne oblike potrebovali izjemno kisle pogoje. Spojina s pKa manj kot 0 bi na primer potrebovala pH, nižji od 0, česar v običajnih laboratorijih ni mogoče doseči. V takih primerih so raziskovalci združili NMR meritve z računalniškimi izračuni elektronske strukture z uporabo teorije gostotnih funkcionalov (DFT). Z delno eksperimentalnimi in delno računalniškimi podatki so dosegli zelo zanesljive vrednosti pKa. Tovrsten hibridni pristop je bil za raziskovanje kislosti PFAS uporabljen prvič, a se je izkazal za izjemno učinkovitega.
Priljubljeni materiali za neprijemljive prevleke nevarno kisli
Največ težav pri meritvah je povzročala PFOA, nekoč pogosta sestavina neprijemljivih prevlek, ki jo je Ameriška agencija za okolje pred kratkim označila za nevarno. Ekipa je ugotovila, da njena pKa vrednost znaša –0,27. To pomeni, da bo skoraj vedno obstajala v nabiti obliki pri vseh realnih pH vrednostih. Prejšnje meritve so njeno pKa ocenjevale celo do 3,8 ali pogosto pa okoli 1. Računalniški metodi COSMO-RS in OPERA sta njeno pKa določili kot 0,24 oziroma 0,34. Trifluoroocetna kislina (TFA) je nova PFAS, ki se hitro širi po svetu in jo pogosto zaznavajo celo v vodi in dežju. Tja najverjetneje prispe iz atmosfere z dežjem. Po novih meritvah je bila tudi ta precej bolj kisla, s pKa okrog 0,03. Prejšnje ocene pKa so znašale med 0,3 in 1,1. Skupina je prvič izmerila tudi pKa za več novih PFAS, med drugim 5:3 fluorotelomerno karboksilno kislino (5:3 FTCA). Raziskava je v obzir vzela tudi PFAS etre, kot sta NFDHA in PFMPA, ki prav tako predstavljajo težavo z regulativi zaradi mogočih vplivov na zdravje.
pKa – več kot le številka
Poznavanje pKa vrednosti bo raziskovalcem omogočilo učinkovitejši razvoj analiznih metod, metod za odstranjevanje in oceno tveganj teh kemikalij. Nova metoda določanja pKa pa ima široko uporabnost: od preverjanja računalniških modelov do razvoja modelov strojnega učenja, ki bodo lahko napovedovali pKa za nove PFAS onesnaževalce.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v najnovejšem poročilu o Sloveniji opozorila, da se romska skupnost kljub nekaterim napredkom še vedno sooča z diskriminacijo, socialno izključenostjo in oteženim dostopom do osnovnih storitev. Komisija posebej izpostavlja težave na področjih stanovanj, izobraževanja, zaposlovanja in zdravstva. Vse to v luči dogodkov, ki so pretresli Novo mesto.
Približno pol odstotka prebivalstva je Romov
Po ocenah v Sloveniji živi med 7 in 12 tisoč Romov, kar predstavlja približno 0,5 odstotka prebivalstva. »Romska skupnost ima v slovenski ustavi poseben status, vendar se njihova dejanska vključenost v družbo pogosto ne ujema z zakonodajnimi zavezami,« navajajo v poročilu.
Lokalne oblasti pogosto ne ukrepajo, država pa nima učinkovitega mehanizma za posredovanje.
Decembra 2021 je vlada sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome 2021–2030, ki naj bi prinesel celovito izboljšanje položaja skupnosti. A ECRI opozarja, da pomanjkanje zanesljivih uradnih podatkov o Romih močno otežuje oblikovanje učinkovitih politik.
Tudi Svet romske skupnosti, ki je uradni predstavniški organ Romov, po oceni komisije ne odraža raznolikosti romske civilne družbe. Prevladovanje ene organizacije, Zveze Romov Slovenije, naj bi omejevalo sodelovanje manjših in lokalnih pobud.
Spornost delitve na »avtohtone« in »neavtohtone« Rome
ECRI v poročilu ponovno poziva slovenske oblasti, naj odpravijo razlikovanje med tako imenovanimi avtohtonimi in neavtohtonimi Romi. Po navedbah poročila ta delitev še vedno vpliva na sodelovanje Romov v političnem življenju in dostop do lokalnih pravic. Komisija meni, da takšna praksa ni utemeljena in spodkopava načelo enakosti pred zakonom.
»Stanovanjske razmere številnih Romov ostajajo izjemno težke,« lahko preberemo v poročilu. Številni živijo v neformalnih naseljih brez lastninske pravice nad zemljiščem, kar jim preprečuje dostop do osnovnih storitev, kot so čista voda, elektrika in kanalizacija.
Čeprav je Slovenija leta 2016 v ustavo zapisala pravico do pitne vode, več kot 80 naselij po državi še vedno nima urejenega dostopa do osnovne infrastrukture.
ECRI opozarja, da lokalne oblasti pogosto ne ukrepajo, država pa nima učinkovitega mehanizma za posredovanje. Komisija zato poziva k zakonskim spremembam in odpravi razlikovanja pri dostopu do stanovanj in komunalnih storitev.
Poročilo je ECRI pripravila na lastno odgovornost. Predstavlja stanje, kakršno je bilo na dan
19. marca 2025, razen če ni navedeno drugače. Razvoj dogodkov po tem datumu praviloma ni zajet v tej analizi niti ni upoštevan v podanih sklepih in predlogih.
Izobraževanje: ločeni razredi in nizka vključenost
Poročilo izpostavlja tudi alarmantno nizko stopnjo dokončanja osnovne šole med romskimi otroki. Komaj 21 odstotkov jih uspešno konča devetletko, v jugovzhodni Sloveniji pa le 12 odstotkov.
ECRI opozarja na še vedno prisotno segregacijo v vrtcih in osnovnih šolah. V nekaterih primerih so romski otroci celo fizično ločeni od neromskih vrstnikov. Na Osnovni šoli Ribnica so septembra 2024 denimo pripravili ločena sprejema za romske in neromske prvošolce.
Pozitivna novost je uvedba romskih pomočnikov v šolah in vrtcih, ki pomagajo pri vključevanju otrok v izobraževalni sistem. Od leta 2025 bodo imeli tudi uradno priznani status. ECRI to ocenjuje kot pomemben korak k izboljšanju položaja romskih otrok, vendar opozarja, da so potrebni sistematični ukrepi, ne le posamezne pobude.
Romsko prebivalstvo ostaja med najbolj izključenimi na trgu dela. Leta 2023 je bilo med 2.180 registriranimi Romi zaposlenih le 277 oseb, kar pomeni 87,3-odstotno brezposelnost. Na jugovzhodu države je glede na podatke poročila ta stopnja celo blizu 100 odstotkov.
Programi javnih del in socialne aktivacije so prinesli nekaj napredka, a gre večinoma za kratkoročne ukrepe, ki redko vodijo v trajne zaposlitve. ECRI predlaga, da Slovenija oblikuje poseben sklad za podporo romskim podjetnikom in uvede spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo Rome.
Zdravje: razlike, ki ubijajo
Morda najbolj pretresljiv del poročila se nanaša na zdravje. Povprečna življenjska doba Romov v Sloveniji je kar 20 let krajša od splošnega prebivalstva – moški živijo povprečno 48 let, ženske 63. Umrljivost otrok med 1. in 5. letom starosti je sedemkrat višja od državnega povprečja.
Vzroki so kombinacija revščine, slabih bivalnih razmer, pomanjkanja dostopa do zdravstvenih storitev in nezaupanja v zdravstveni sistem. ECRI opozarja tudi na diskriminatorne prakse med zdravstvenim osebjem, zlasti do romskih žensk.
Komisija zato poziva k oblikovanju nacionalnega programa preventivnega zdravstvenega varstva, ki bi vključeval tudi predstavnike romskih skupnosti in lokalnih oblasti.
ECRI v zaključku poročila poudarja, da so številni ukrepi slovenske vlade korak v pravo smer, vendar ne odpravljajo temeljnih vzrokov diskriminacije. »Potrebni so dolgoročni, sistemski in vključujoči ukrepi, ki bodo Romom zagotovili enake možnosti na vseh področjih življenja,« piše v priporočilih komisije.
ECRI poziva slovenske oblasti, naj v oblikovanje politik aktivno vključijo romsko civilno družbo, zagotovijo večjo preglednost porabe javnih sredstev ter odpravijo delitev na avtohtone in neavtohtone Rome.
Dokler se to ne zgodi, bo ustavno priznanje romske skupnosti v praksi ostalo predvsem zapis na papirju.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Kaj ti je deklica, celovečerc Urške Djukić Foto: on Zavod Spok
»A pa nič ne pogrešate, da bi vas kdo objel? Ali šel z rokami skozi lase?« vpraša ekstrovertirana in samozavestna Ana-Marija sestro Magdo bolj s skritim namenom norčevanja iz njene vere, kot iskreno radovednostjo. Medtem se Lucija samo nasmehne in analizira zapeljivo vrstnico na eni in institucionalno vzornico na drugi. Sprašuje se o vlogi Boga, glasbe in ljubezni v njenem življenju.
Prav verjetno, da gre za enega najbolj prepričljivo odigranih in posnetih subtilnih trenutkov v zgodovini slovenskega filma. Takih v celovečernem prvencu Urške Djukić ni malo.
Kaj ti je deklica: ‘film o zborovskem petju’
Zgodba spremlja 16-letno Lucijo (igra jo Jara Sofija Ostan), ki se pridruži dekliškem pevskemu zboru. Tam se spoprijatelji z Ano-Marijo (Mina Švajger), dekletom z močnejšo osebnostjo, in ko zbor odpotuje v samostan na intenzivne vaje, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja začne preizkušati prijateljstvo, identiteto in lastno dojemanje telesnosti. Medtem ko raziskuje svojo prebujajočo se spolnost in vrednote, harmonija v zboru začne popuščati.
Kaj ti je deklica predstavlja dekliški zbor, ki obišče samostan Foto: Zavod Spok
Filmi o najstniškem odkrivanju spolnosti so v evropski filmografiji zadnja leta še posebej priljubljeni. Mostiček predstavljanja najširšemu občinstvu je predstavljal sicer sila kontroverzni Adelino življenje (La vie d’Adele; Blue is the Warmest Colour, 2013), ki ima s slovenskim filmom skupnega več kot le odkrivanje istospolne ljubezni. In bolj kot filmski svet odkriva take zgodbe, bolj nas zanima, kaj lahko o tem pove glas iz Slovenije.
Urško Djukić je doletela ta nesreča, da film redne distribucije – kot številni drugi – ni doživel in ga je zaradi tega videlo bistveno manj gledalcev. Kar pa ne pomeni, da ni odmeval v tujini. Nenazadnje gre za slovenskega kandidata za prihajajoče oskarje, kjer bi lahko rekli, da gre za eno najbolj verjetnih priložnosti za uvrstitev v najožji krog.
V času zaključevanja recenzije je film že pobral vse, kar se je na Festivalu slovenskega filma zanj napovedovalo. Vesno za najboljši celovečerni film, za najboljšo glavno in stransko žensko vlogo, stransko moško vlogo in najboljši zvok.
Zgodba o odraščanju, ki je daleč od konvencionalne
V svojem bistvu je gre za zgodbo o odraščanju, a takšno, ki se distancira od običajno filmsko nedolžne adolescence. Lucijino potovanje ni le odkrivanje skritih želja in odkritij, temveč učenje bivanja v svojem telesu v družbi, ki žensko odraščanje še vedno obravnava kot nekaj, kar je treba nadzorovati ali disciplinirati.
Zgodba, ki jo je Urška Djukič napisala z Marino Gumzi (Zgodbe iz kostanjevih gozdov, 2019), tega procesa ne senzacionalizira. Namesto tega za razkrivanje družbenih in čustvenih kod, ki urejajo telo mladenke – kako naj se giba, kako se mora obnašati, kako izgledati in nenazadnje kako zveneti v zboru –, uporablja zadržanost in tiho opazovanje. V kontekstu tega je zborovsko okolje precej natančna metafora slednjega. Glas vsakega dekleta se mora zliti v popolno harmonijo, ki odraža, kako je individualnost pogosto zadušena, da bi ohranili družbeno kohezijo.
Jara Sofija Ostan v filmu Kaj ti je deklica
Napetost med kolektivnim in individualnim glasom se prepleta skozi ves film. Lucijini oklevajoči poskusi solo petja odražajo njen boj za artikulacijo osebne identitete. Kako najti glas, ki je samo njen, ne pa ga narekujejo odrasli ali vrstniki. Tu si dovolim nekaj subjektivnosti in dodajam, da je po mojem skromnem mnenju subtilna igra Jare Sofije Ostan najboljša igralska predstava v slovenskih filmih do zdaj.
Njeno prebujenje in posledična nevarnost sta prikazani kot sosledje poželenja. Lucijin privlak do starejšega moškega restavratorja se zdi nagonski, zmeden in skoraj prepovedan. V tem primeru ne zaradi izrecne prepovedi, temveč zaradi družbenih pravil, ki obdajajo žensko poželenje. Režiserka te trenutke uokviri s tišino in mirom. Pogled je zadržan, kamera lebdi in zvok se zlije z ozadjem.
Jara Sofija Ostan v filmu Kaj ti je deklica Foto: Zavod Spok
Ta tišina in zadržanost samih prizorov bo pri nekaterih gledalcih izgovor, da film okličejo za dolgočasen in razvlečen. A film, ki »to« stori namerno, ima veliko prednost. Prinese lahko vizualno in zvočno metaforo, kot jo je francoska mojstrovina Portret mladenke v ognju (Portrait of a Lady on Fire, 2019). Ločuje ju sicer velika razlika, saj se Kaj ti je deklica izogne očitni erotiki, kar zgodbi omogoča, da poželenje razišče z vidika notranje izkušnje, ki jo bistveno bolj oblikujeta domišljija in potlačitev strasti kot dejanje samo.
Raziskovanje poželenja in notranjega jaza
»Razmerje« med Lucijo in Ano-Marijo je nežno in napeto hkrati. Vanj je ujeta fluidnost najstniških prijateljstev. Občudovanje se lahko z mežikom spremeni v rivalstvo, intimnost pa lahko vseskozi meji na privlačnost.
Urška Djukić in z njo direktor fotografije Lev Predan Kowarski (Cent’anni, 2024) obe snemata z določeno distanco in empatijo, pri čemer čustev ne definirati ali označita točno.
Ta trenutek je morda pravi čas za pohvalo tehničnega aspekta filma, ki naredi tisto razliko do vrhunske filmografije. Slednje je ena pogostejših kritik na račun slovenskih filmov, saj fotografija in še bolj zvok ne dohajata višje proračunskih izdelkov drugih držav v Evropi. Kaj ti je deklica to oviro prebije in z zvokom in videzom ne le zapolni razliko, temveč se jasno postavi ob bok najboljšim s stare celine.
Prizori se ponašajo z umirjenimi paletami hladnih modrih barv in blede svetlobe, kar daje filmu skoraj sterilno mirnost. A iz nje puhti. Kamera pogosto kadrira Lucijo v simetrične kompozicije (hodnike, kapele, vaje), s katerimi vzbuja red in potlačitev posameznice. Ko pa njena čustva prebijejo površje, se kamera približa, kot bi jo držala okoli vratu in ji ne pusti dihati, dokler se kader ne bo sprostil. Preprost, a sila naporen trik za prikaz notranjega viharja Lucije.
Dekliški zbor, od harmonije do disonance, od iskanja lastnega glasu do okvirčkanja Foto: Zavod Spok
Zvok odigra strukturno obliko, ne klasične dekorativne. Harmonije in disonance zbora odražajo čustvena stanja. Pogosto se prepletajo naravni zvoki korakov, šepetanja in oddaljene hvalnice. In za vsak trenutek zborovskega petja je tu tišina, ki ni le praznina ali trenutek miru. Odigra vlogo nabitega prostora, polnega neizrečenih čustev, kjer je gledalcu ponujen vpogled v Lucijin notrani monolog. Kaj ti je deklica prinaša zvočno pokrajino, ki je enako čudovita kot lokacije snemanja.
Ponavljajoči so simboli ogledala, glasov, dotikanja vode in verskih elementov. Vodo bi lahko jemali kot čistost, fluidnost in nevarnost, ogledala pa prerez tega, kako se vidi Lucija in kako jo vidimo mi oziroma ostali. In verski elementi? V toku filma povsem jasni.
Preiskovanje vere in moškega zborovodje
Samostan, v katerem vadi dekliški zbor, je ključnega pomena. Lahko da versko okolje vzbuja čistost, poslušnost in žrtvovanje, a v samostanu utripajo radovednost, rivalstvo in čutnost. Že postavitev zbora se lahko s specifično telesno energijo spremeni v subtilno kriitiko institucije in morale. Nikakor in nikoli se film ne posmehuje veri ali je, ‘bognedaj’, napada. Preučuje jo na enaki ravni kot Lucijina čustva. Ta je namreč tesno vezana k veri in v tem pogledu je Kaj ti je deklica skoraj verski film. Pa vseeno vse postane hkrati tolažilno in omejujoče. sopostavitev svete in telesne energije film spremeni v subtilno kritiko institucionalne morale. Kaj se zgodi z dekliškim duhom, ko je vsaka gesta samoizražanja zavita v ritual in pričakovanje družbe oziroma institucije?
Enako ključen je tu moški zborovodja, ki ga že težaško odlično odigra Saša Tabaković (Inventura, 2021). V njegovih načrtnih pogledih je videti edino jasno vidno kritiko do cerkve kot institucije, ki disciplinira. Bolj kot je zbor neuglašen, bolj je odmerjen vsak njegov gib in zvok ter s tem nelagodje gledalca. Je utelešen sistem reda. Ni prikazan kot nasilen ali zatiralski, a lahko z avtoriteto povozi bistveno mlajše pevke. Na prvi pogled se predstavlja kot ideal moškega/patriarhata, preden nato na kakršen koli način uveljavi svoj ritem.
Sprva ritmičen, pa vse bolj izrazito nadzorujoč. Ne dopušča iskanja lastnega glasu, temveč ga z gestami uokvirja v tisto, kar ji po njegovo pritiče. Disciplinira. A pred tem se zgodi pomemben in za film ključen trenutek, ki ga lahko – kot nekaj pogledov in gibov dirigenta v prvi polovici filma – jemljemo kot posredno kritiko na patriarhalno družbo. Gledalcu po trenutku Lucijine šibkosti (upanja po pomoči) ne ponudi direktnega reševanja situacije, temveč nov dvom in novo pot iskanja. Jasno pa je, da se je odnos spremenil.
Foto: Zavod Spok
Kljub močni moški vlogi Kaj ti je deklica deluje znotraj ženskega pogleda. Želja, zmeda in strah so predstavljeni iz Lucijine subjektivnosti, ne z zunanje skoraj voajeristične pozicije. Film ji omogoča, da je vidna tako, kot doživlja samo sebe. Je razdrobljena in negotova, a pri tem nikoli objektivizirana.
Naslov filma nosi pokroviteljski ton, četudi imamo pesem še tako v srcu. Uporabljen je kot družbeni odziv na (žensko) drugačnost – z vprašanjem se pretvarja, da mu je mar, a dejansko nadzoruje v stilu ‘kaj je narobe s tabo’. In s tem lahko prizore vidime kot znake subtilnega upora, ki se zaključijo v odjavni špici.
Kaj ti je deklica, če je film tako odličen
Kaj ti je deklica je film, ki ga je Urška Djukić skozi formalni nadzor in čustveno iskrenost ustvarila v intimni in univerzalni prikaz odraščanja. Raziskuje, kako dekle (ne) uspe najti svojega glasu v družbi/zboru, ki od nje pričakuje vero, feminilnost in družino. Je film, ki ne kriči, a s šepetom ostane pri gledalcu. Delikaten prikaz odraščanja v svetu, ki zahteva, da vsi pojemo sinhrono. Eden od največjih biserov slovenske filmografije.
Kaj ti je deklica (2025) - kino napovednik
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Zaradi nadaljevanja rekonstrukcije bo danes in v sredo popolnoma zaprto krožišče Žale, kjer so se v zadnjih mesecih izvajala obsežna gradbena dela. Od četrtka dalje pa bo do predvidoma konca leta v celoti zaprta tudi Flajšmanova ulica do Šmartinske ceste, medtem ko bo na Pokopališki ulici promet potekal enosmerno. V času praznikov bo prometni režim na območju Žal prilagojen.
Dela v zaključni fazi
Obnova krožišča in sosednjih ulic poteka od konca junija. Čeprav je bil promet v zadnjih tednih po prenovljenem delu krožišča še omogočen, bodo zdaj delavci izvedli naslednjo fazo del, zaradi katere bo križišče dva dni popolnoma zaprto.
Dostop do parkirišča Žale III in URI Soča bo v tem času mogoč le iz smeri krožišča pri Kranjčevi ulici, do parkirišča Žale II ob Žalski ulici pa po Pokopališki ulici.
Zaradi zapor se promet že zdaj povečuje predvsem na Šmartinski cesti in pri navezavi na Savsko ulico. Ob zaprtju krožišča bo promet v smeri Štajerske ceste in severne obvoznice potekal po Topniški ulici in nato po Vojkovi cesti. Prvi del Pokopališke ulice in odsek Flajšmanove do Davčne ulice sta za promet že zaprta.
Poseben režim za 1. november
Od 30. oktobra do konca decembra bo zaprta celotna Flajšmanova ulica do Šmartinske, promet po Pokopališki pa bo potekal enosmerno v smeri proti krožišču Žale.
Ker se v dneh okoli 1. novembra promet močno poveča, bo mestna občina ta konec tedna uvedla praznično ureditev. Parkiranje na javnih parkiriščih okoli Žal bo brezplačno, po območju pa bodo obiskovalce vozili trije brezplačni Kavalirji. V petek in soboto bo hkrati prilagojen vozni red mestnih avtobusov, da bi olajšali dostop do pokopališča in zmanjšali gnečo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
