Kaj bi se zgodilo, če bi sonce izginilo?

Avtor:
Maša Kraljič
-
Abstract Illustration of an a Big Sun Star in Space
Foto: rasslava iz iStock

Kaj bi se zgodilo Zemlji in vsem njenim prebivalcem, če bi Sonce nenadoma izginilo? Na Zemlji obstaja življenje, kakršno poznamo, zaradi več dejavnikov, eden ključnih pa je sončna toplota. Sonce je stalni spremljevalec Zemlje že od nastanka našega planeta pred več kot 4 milijardami let.

1Nastanek Sonca in Zemlje

Planet Earth, sun and stars (Nasa imagery)
Foto: egal iz iStock

Da bi razumeli usodo Zemlje brez Sonca, je pomembno vedeti, kako sta nastala tako Zemlja kot Sonce. Sonce je nastalo pred približno 4,6 milijarde let, ko se je ogromen vrteči se oblak plina in prahu zgostil sam vase ter ustvaril največji objekt v tem, kar je kasneje postalo naše Osončje.

Velik del preostalega materiala v bližini se je nato strnil in oblikoval Zemljo ter druge skalnate planete, kot so Merkur, Venera in Mars, pa tudi lune in asteroide. Zemlja je bila od svojega nastanka močno odvisna od svoje najbližje zvezde – Sonca.

Sončeva gravitacijska sila ohranja naš planet v orbiti v tako imenovani coni Zlatolaske, ravno pravšnji razdalji od zvezde, kjer ni prevroče ali premrzlo, da bi voda obstajala kot tekočina na površini planeta. Sonce poganja tudi fotosintezo in kroženje vode ter zagotavlja sončno svetlobo in toploto, ki vplivata na naše podnebje. Poleg tega sončna UV-svetloba pomaga našemu telesu pri tvorbi vitamina D, ki je potreben za zdrave kosti in zobe.

2Posledice izginotja sonca

Young adult woman hand showing damaged unprotected tomato plant after cold morning, day or night in greenhouse. Weather change effect. Result of careless. Closeup.
Foto: FotoDuets iz iStock

Če bi sonce nenadoma izginilo, bi se Zemlja in večina življenja na njej znašla v hudi stiski. To bi sprožilo časovno bombo za preživetje vseh živih bitij na Zemlji, ki so odvisna od fotosinteze, torej večine površinskega življenja in celotnega človeštva.

Vsaj 8 minut in 20 sekund nihče ne bi vedel, da je sonce izginilo – toliko časa namreč potrebuje svetloba, da od Sonca doseže Zemljo. Po vsej Zemlji bi nato nenadoma nastala večna noč. Brez sončne svetlobe bi bila umetna razsvetljava iz elektrike, nafte ali plina glavni način za ustvarjanje svetlobe. Uporabili bi lahko tudi ogenj, bioluminiscenco in fluorescenco.

Kmalu bi izgubili tudi občutek za dan in noč. Luna, ki odbija sončno svetlobo, bi se popolnoma zatemnila, čeprav bi bile oddaljene zvezde na nebu še vedno vidne. Brez mase Sonca in gravitacije, ki planete in druga nebesna telesa držita v orbiti, bi vsi planeti odleteli v smeri svojega trenutnega gibanja.

Toda človeštvo bi imelo bolj neposredne težave kot le letenje po širnem vesolju v medzvezdni prostor. Brez sončne svetlobe bi ključni procesi, kot je gojenje hrane, postali veliko bolj zapleteni. Fotosintetski organizmi, kot so rastline, alge in nekatere bakterije, bi bili v veliki meri izgubljeni. Medtem ko bi nekatere lahko mirovale več tednov ali mesecev (kot se to zgodi pozimi), bi sčasoma vsi fotosintetski organizmi umrli.

3Nastanek ledenega planeta

Frozen planet. Alien landscape, 3D rendering
Foto: Pitris iz iStock

Ne bi trajalo dolgo, da bi nizke temperature spremenile Zemljo, kot jo poznamo danes. Sprva bi se Zemlja v povprečju ohladila za približno 20 stopinj Celzija vsakih 24 ur. V dveh do treh dneh bi bile temperature po vsem svetu pod lediščem. Hitro bi zamrznili manjši ribniki, nato še jezera. Oceani bi lahko obstajali več let ali celo desetletij, na določenih mestih, kjer so aktivni vulkani, pa celo milijarde let.

Pri ultranizki temperaturi bi človeška civilizacija in večina življenja skoraj zagotovo propadli. Možno si je sicer predstavljati, da bi ljudje lahko preživeli pod zemljo v jamah, ki bi jih napajala geotermalna ali jedrska energija, z rastlinami, gojenimi pod umetno razsvetljavo.

4Kaj bi preživelo?

microscopic life form on white ground

Preživele bi skoraj mikroskopske živali, imenovane tardigradi oziroma počasniki, znani tudi kot vodni medvedi. So ena najtrdoživejših oblik življenja na Zemlji, ki jih je težko uničiti. Verjetno bi preživele tudi bakterije, ki ne potrebujejo fotosinteze. Nekateri mikrobi in bakterije namreč uporabljajo kemosintezo namesto fotosinteze in tako živijo od kemičnih vezi v kamninah in mineralih.

Na srečo človeštva ni razloga za prepričanje, da bi sonce nenadoma izginilo. Sčasoma pa bo seveda umrlo; do takrat bo še približno 5 milijard let ustvarjalo toploto in svetlobo. Ko mu bo zmanjkalo goriva, se bo razširilo v »rdečega velikana«, ki bo pogoltnil Merkur, Venero in morda tudi Zemljo. Ljudje verjetno ne bomo zdržali tako dolgo. Postopno naraščanje sončne svetlobe naj bi čez nekaj več kot milijardo let izhlapelo zemeljske oceane, posledično pa bi brez vode izumrlo človeštvo.

Izjemen uspeh študentov Fakultete za strojništvo UL: Do zmage na prestižnem tekmovanju Design/Build/Fly 2026 v ZDA

Avtor:
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
-
Brvinc

Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je z letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta.

Večmesečno intenzivno delo, znanje in vztrajnost so ekipo pripeljali na sam vrh enega najzahtevnejših študentskih letalskih tekmovanj.

Tekmovanje, ki je med 16. in 19. aprilom potekalo v Wichiti (Kansas, ZDA) pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA), velja za eno najuglednejših in tehnično najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva. Vsako leto ekipe razvijejo povsem novo letalo – od prve ideje do končne izvedbe –, pri čemer so ključni inovativnost, tehnična dovršenost in zanesljivo delovanje v praksi.

Letalo Brvinc

Letalo Brvinc*, radijsko vodeno brezpilotno letalo, je bilo razvito posebej za letošnjo nalogo Banner Towing Bush Plane, ki združuje prevoz tovora in vleko zastave. Projekt je zahteval natančno usklajevanje večnamenskosti, robustnosti in prilagodljivosti, hkrati pa tudi premišljeno logistiko – letalo je moralo biti dovolj kompaktno za transport čez ocean.

Letalo

Razvoj je v celoti potekal znotraj ekipe – od idejne zasnove in CADmodeliranja do izdelave, testiranj in optimizacije. Poseben izziv so predstavljali mehanski sistemi ter zasnova zastave, ki je morala zagotavljati stabilno delovanje tudi v zahtevnih vremenskih razmerah.

Ekipa si je z odličnim tehničnim poročilom zagotovila visoko izhodišče in drugo mesto na štartni listi. Tekmovanje so odprli z uspešno izvedbo statične naloge, katere čas so v zaključku tekmovanja izboljšali na izjemnih 6,6 sekunde. Letalne misije so potekale v zahtevnih razmerah – močan veter, nevihte in celo nevarnost tornadov so večkrat prekinili tekmovanje. Kljub temu je ekipa vse naloge izvedla zanesljivo: od testnega leta brez tovora do zahtevne misije s prevozom tovora in potnikov ter zaključne, najbolj spektakularne naloge z vleko zastave. Z dosledno izvedbo in stabilnimi poleti so prevzeli vodstvo, ki ga v napetem zaključku ni uspela preseči nobena druga ekipa.

Brvinc

Za uspehom stoji več kot 30 študentk in študentov, ki so v projekt vložili mesece dela, številne testne ure in veliko mero predanosti.

Ekipo sestavljajo študenti več članic Univerze v Ljubljani – Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniške fakultete ter Fakultete za družbene vede –, kar projektu daje izrazito multidisciplinarno prednost.

»Vesel sem, da smo projekt uspešno pripeljali do konca. Izjemno sem hvaležen vsem članom ekipe, ki so v zadnjih mesecih svoj čas in trud namenili zasnovi in izdelavi letala. Na tekmovanju smo delovali zelo povezano, kar so opazili tudi drugi. Zmaga na tekmovanju DBF poplača ves vložen trud in potrjuje, da smo na pravi poti,« je povedal Jakob Erhartič, vodja ekipe DBF.

Mentor ekipe, viš. pred. dr. Igor Petrovič, je dodal: »Ključno razliko je predstavljala visoka motiviranost ekipe ter uspešen prenos znanja in izkušenj iz preteklih let. Pomembno vlogo je imela tudi dobra organizacija dela in izjemno veliko število prostovoljnih ur, ki so jih študenti vložili v projekt.«

Brvinc

»Takšni trenutki so za našo fakulteto vedno posebno zadovoljstvo, saj potrjujejo našo usmeritev, da želimo študentom ponuditi več kot zgolj teoretično znanje. Ko vidimo, kako študenti znanje, pridobljeno med študijem, z veliko lastne pobude, dela in odgovornosti razvijejo v nekaj tako konkretnega in uspešnega, vemo, zakaj je tak način dela smiseln. Uspeh ekipe v ZDA je lep dokaz, da povezava med študijem, mentorstvom in prakso res živi – in daje rezultate,« je ob tem poudaril dekan Fakultete za strojništvo UL, prof. dr. Jernej Klemenc.

Zmaga na tekmovanju Design/Build/Fly 2026 ni zgolj tekmovalni dosežek, temveč jasna potrditev, da lahko slovenski študenti z znanjem, vztrajnostjo in pravo podporo enakovredno konkurirajo najboljšim univerzam sveta – in jih tudi premagajo. Projekt hkrati predstavlja dragoceno učno okolje, v katerem študenti razvijajo tehnične kompetence, timsko delo in sposobnost reševanja kompleksnih izzivov v realnem okolju.

Firbci in REDHEDII z novim singlom in spotom »Tresi, tresi«

Avtor:
McDonald's
-
Firbci in REDHEDII

Luč sveta je ugledal novi singel in videospot Tresi, tresi, ki je plod nenavadnega glasbenega sodelovanja. V projektu, ki briše meje med žanri, sta moči združila narodnozabavna zasedba Firbci in elektronski producent REDHEDII.

Čeprav kombinacija na prvi pogled deluje nezdružljivo, so mladi ustvarjalci na pobudo McDonald’sa ustvarili energičen preplet harmonike in elektronskih ritmov. Nova skladba izhaja iz prepoznavnega narodnozabavnega zvoka, ki v kontrastu s sodobno plesno produkcijo zaživi v svežem, ravno prav ‘začinjenem' ritmu.

Na domači glasbeni sceni, ki pogosto stavi na preverjene formule, so povezovanja med ustvarjalci narodnozabavne glasbe in sodobne, klubske elektronike redka – prav zato pa toliko bolj opazna. Iz singla Tresi, tresi, ki ga spremlja tudi videospot, je že na prvi posluh jasno, da gre za sodelovanje, ki presega meje žanrov.

Na eni strani Firbci, ena najbolj prepoznavnih mlajših narodnozabavnih zasedb, ki stavi na energijo, večglasno petje in neposreden stik z občinstvom. Na drugi strani REDHEDII, predstavnik nove generacije elektronskih producentov in DJ-jev, ki svojo glasbo gradi na klubskem zvoku in elektronskih ritmih. Skupaj so ustvarili komad, ki ruši glasbene tabuje ter prepleta dva na videz povsem nepovezana svetova – harmoniko in elektroniko. 

Na pobudo so se odzvali iz »firbca«

»Kot Firbci smo se takoj, ko smo izvedeli za možnost sodelovanja, odzvali z navdušenjem. Vedno smo odprti za malo ‘utrgane' ideje in projekte, ki prinesejo nekaj novega na sceno. In točno to nas je pritegnilo tudi tokrat,« so o novem glasbenem projektu povedali Firbci.

»Sodelovanje z REDHEDII nam je bilo zanimivo že od začetka, saj tudi sami na svojih nastopih radi vpeljujemo elektronske elemente, predvsem house, kjer pride do izraza energija mlajše publike. Tako lahko naši poslušalci na odru doživijo vse, od klasične narodnozabavne glasbe s harmoniko do sodobne elektronike. In prav ta preplet smo zdaj združili tudi v eni pesmi,« so še pojasnili.

Firbci x REDHEDII

Glasba kot poligon za eksperimentiranje

»Zelo rad imam izzive, kar je eden izmed ključnih razlogov, da sem se odločil za sodelovanje. Še nikoli nisem eksperimentiral s slovensko glasbo na tak način,« je o povodu za sodelovanje povedal REDHEDII.

»Ko so Firbci do mene prišli z melodijo in besedilom, sem vedel, da bomo ustvarili nekaj dobrega, na način, ki ga Slovenija še ni videla. S produkcijskega vidika je bil zame to izziv, saj še nisem miksal takšnih stilov in inštrumentov. A prav to je v meni sprožilo kreativnega duha, da sem lahko pokazal svoje producentske zmožnosti. Mislim, da smo uspeli doseči lepo povezavo stilov, in sem zelo  zadovoljen s končnim komadom,« je še dodal perspektivni ustvarjalec elektronske glasbe.

Tresenje kot motiv, ki poveže zvok in sliko

Za projektom stoji McDonald’s Slovenija, kjer ob lansiranju novih izdelkov niso želeli pretresti le ponudbe, temveč tudi način, kako zgodbo približati ljudem – z glasbo in virtualno pripovedjo. Ob tej priložnosti so na meniju predstavili nove McShaker izdelke, ki temeljijo na preprosti, a zabavni ideji aktivnega sodelovanja gostov: znane klasike, kot so krompirček ali Chicken McNuggets, začinijo s posebno mešanico, zaprejo v embalažo in pretresejo.

Rezultat? Nova, bolj drzna kombinacija okusov, ki znanim izdelkom doda nepričakovan zasuk – podobno kot je skladba Tresi, tresi tradicionalnemu zvoku dodala sodoben glasbeni pridih.

»Nova generacija išče svobodo, eksperimentiranje in izkušnjo, v kateri lahko aktivno sodeluje. To želimo prenesti tudi v naše restavracije. Zato smo v projekt vključili mlade ustvarjalce in jim v celoti prepustili kreativni proces. Nad rezultatom smo navdušeni, saj so princip ‘tresenja’ odlično prevedli tudi v glasbo oziroma v novo uspešnico,« je povedal Denis Potočnik, vodja marketinga v podjetju Alpe-Panon, ki upravlja restavracije McDonald’s v Sloveniji.

Motiv tresenja prenašajo skozi različne komunikacijske kanale

Skladba Tresi, tresi tako ne ostaja zgolj samostojen glasbeni projekt, temveč se organsko poveže s širšo idejo kampanje, ki motiv ‘tresenja' dobesedno prenaša skozi različne komunikacijske kanale. Kampanjo celostno dopolnjujejo še krajši produktni videi ter digitalna aktivacija, v kateri uporabniki s preprostim tresenjem telefona sodelujejo v kampanji in zbirajo nagrade, s čimer se ideja zabavnega »tresenja« prenese neposredno v uporabniško izkušnjo.

Firbci x REDHEDII - Tresi, tresi (Official video)

Študentski dom v Rožni dolini prejel pomembno pridobitev za toplejše dni

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Pridobitev študentskega doma
Pridobitev študentskega doma Foto: on uni-lj

Univerza v Ljubljani je v sodelovanju s Študentskim domom Ljubljana na pobudo Študentskih skupnostnih vrtov v študentskem naselju Rožna dolina postavila novo servisno postajo za kolesa.

S tem želijo, da bi študente in študentke UL podprli pri izbiri trajnostnih oblik mikromobilnosti, kot je kolesarjenje.

Servisna postaja za kolesa v Rožni dolini

Talna servisna postaja se nahaja na ploščadi pri športni dvorani Rožna dolina, in sicer nasproti vhoda v študentsko restavracijo. Njena uporaba je brezplačna, z njo pa si lahko študenti in študentke ter drugi kolesarji in kolesarke pomagajo v primeru potrebe po hitrem in osnovnem popravilu oziroma vzdrževanju koles.

Postaja je opremljena s kompletom orodij za osnovna popravila koles, kar vključuje izvijače, več vrst (imbusnih) ključev in pripomoček za snemanje zračnic. Zato predstavlja priročno rešitev, ko je treba na hitro zamenjati predrto oziroma napolniti prazno zračnico, priviti vijake, poskrbeti za ponovno namestitev oziroma menjavo verige ali prilagoditi prestave na kolesu.

Opremljena je tudi z nosilcem za obešanje koles, ki omogoča dvig kolesa za lažji dostop do različnih komponent v pomoč pri izvajanju popravil, ter s tlačilko z merilcem tlaka v zračnicah z nastavkom za vse vrste ventilov.

»S tovrstnimi ukrepi na UL izkazujemo podporo trajnostnim pobudam s strani študentov in študentk UL ter njihovim dnevnim trajnostnim odločitvam na področju (mikro)mobilnosti, pri katerih pa se kdaj na poti tudi kaj zatakne. Ker pomlad kar kliče po uporabi koles, naj ta rešitev pripomore k varnejši in bolj udobni vožnji do posameznih fakultet in po mestu nasploh,« so sporočili z Univerze v Ljubljani.

Glasba tega skladatelja je najboljša za učenje

Avtor:
Jan Nebec
-
Concentrated and focused young adult woman sitting behind desk with laptop in library, study at university. Student girl writing exercise task and listening music in headset
Foto: Viktoriia Hnatiuk iz iStock

Če si se kdaj poskusil učiti v popolni tišini in ti ni šlo, nisi edini. Raziskave kažejo, da glasba pri nekaterih ljudeh dejansko izboljša koncentracijo, pri drugih pa jo lahko celo poslabša. V eni izmed študij so udeleženci dosegali različne rezultate glede na to, ali so delali v tišini ali ob glasbi, kar pomeni, da ni univerzalnega pravila.

Bolj zanimivo pa je nekaj drugega: ni toliko pomembno, ali glasbo poslušaš, ampak kakšno glasbo poslušaš. Tukaj začnemo zgodbo o Mozartu.

Mozart ni čudež, ampak nekaj vendarle deluje

Wolfgang Amadeus Mozart je postal skoraj mit v svetu učenja. Raziskava v devetdesetih letih je pokazala, da so ljudje po poslušanju njegove sonate K. 448 dosegli boljše rezultate pri nalogah prostorskega razmišljanja. Ta učinek so poimenovali »Mozartov učinek«.

Ampak realnost je manj spektakularna. Učinek ni trajen in ne pomeni, da boš zaradi Mozarta postal pametnejši. Gre za kratkotrajen dvig zbranosti in mentalne budnosti. Nekatere novejše razlage poudarjajo, da glasba vpliva predvsem prek mehanizmov razpoloženja in stopnje vzburjenosti možganov, ne neposredno na inteligenco.

Preprosto povedano: če te glasba rahlo »zbudi«, boš nekaj časa bolj zbran.

Zakaj ravno Mozart?

Mozartova glasba ima nekaj zanimivih lastnosti. Je dovolj urejena in predvidljiva, da ne zahteva tvoje pozornosti, hkrati pa ni dolgočasna. Nekateri raziskovalci so celo ugotovili, da njegova glasba aktivira več različnih delov možganov hkrati, od področij za sluh do tistih za spomin in pozornost.

To ustvari nekakšno ravnovesje: nisi v popolni tišini, ampak tudi nisi bombardiran z informacijami.

Ni samo Mozart: kdo še deluje?

Čeprav se največ govori o Mozartu, ni edini, ki pomaga pri učenju. V eni izmed raziskav so študenti, ki so poslušali klasično glasbo različnih skladateljev, na testih dosegali boljše rezultate kot tisti brez glasbe.

Med najbolj pogosto omenjenimi so:

  • Ludwig van Beethoven – še posebej počasnejši stavki, ki ustvarijo stabilen ritem
  • Johann Sebastian Bach – zaradi ponavljajočih se struktur, ki lahko pomagajo pri osredotočenosti
  • Frédéric Chopin – klavirska dela, ki so dovolj mehka, da ne motijo

Zanimivo je, da raziskave kažejo še nekaj: glasba, ki ti je všeč, pogosto deluje bolje kot glasba, ki je ne poznaš. V eni študiji so udeleženci dosegali boljše rezultate prav ob glasbi, ki jim je bila prijetna.

Kdaj glasba pomaga in kdaj ne?

Tu pride pomemben obrat. Glasba ni vedno dobra ideja.

Če bereš zahtevno snov ali si moraš zapomniti veliko besedila, te lahko glasba z besedilom hitro zmoti. Možgani začnejo »poslušati« besede, namesto da bi sledili tvojemu učenju.

Zato je instrumentalna glasba pogosto varnejša izbira. Deluje kot ozadje, ne kot tekmec za tvojo pozornost.

Morda je najbolj zanimivo to, da razprava o Mozartovi glasbi razkriva nekaj širšega. Ne iščemo več samo metod učenja, ampak tudi načine, kako se umiriti, da sploh lahko začnemo razmišljati.

Glasba tu deluje kot nekakšen filter. Odstrani del kaosa in ustvari občutek reda. Ravno to in ne čudežni »Mozartov učinek« je verjetno njen največji prispevek.

Torej, kaj poslušati?

Če želiš nekaj konkretnega:

  • začni z Mozartom, če želiš nevtralno in urejeno ozadje
  • preizkusi Bacha, če ti ustreza nekaj bolj kompleksnega
  • izberi Chopina ali Beethovna, če želiš nekaj dinamičnega, a še vedno dovolj umirjenega

Na koncu pa velja preprosto pravilo: najboljša glasba za učenje je tista, ki te ne moti. Včasih to pomeni tudi tišino.

Kje je resnična težava študentskega s.p.-ja?

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Young female university student studying in a library, sitting at a desk with a computer and writing in a notebook. Concept of education, knowledge, learning, academic success, and exam preparation.
Foto: Visivasnc iz iStock

V zadnjih mesecih je idejo študentskega s.p.ja največkrat omenila parlamentarna stranka NSi. Ob vidnem rezultatu na državnozborskih volitvah, je pogovor o takem načinu dela prešel »predvolilne obljube« in postal možnost. A z njo se, vsaj v celoti, ne strinjajo vsi.

Študentska organizacija Slovenije zadržana do predloga

»Na Študentski organizaciji Slovenije podpiramo pobude za spodbujanje podjetništva med mladimi, hkrati pa ostro nasprotujemo spremembam zakonodaje na področju študentov brez našega sodelovanja,« so jasni pri Študentski organizaciji Slovenije.

Predlog poslancev t. i. trojčka po njihovem mnenju predstavlja tveganje za poslabšanje socialnega položaja študentov, saj zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja prinaša potencialne negativne posledice.

Čeprav po eno strani pozdravljajo pobude, ki mladim v izobraževanju pomagajo pri začetku podjetniške poti, ob tem poudarjajo, da lahko posamezniki z registrirano dejavnostjo že zdaj brezplačno redno študirajo, ob tem pa ohranjajo večino pravic iz statusa študenta.

Prav tako imajo študenti možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo, preko katere lahko opravljajo dejavnost in kot lastniki obdržijo študentske pravice.

Študentski s.p. – NSi vložila zakon o študentskem espeju, kjer bi ta ohranil študentske pravice

Brez študentov ne more biti pogovora o študentih

»Kljub temu smo do konkretnega predloga zadržani. Opozarjamo, da na trgu dela številni s.p.-ji predstavljajo obvod delovnopravne zakonodaje in nadomeščajo redne zaposlitve, kar zmanjšuje socialno varnost posameznikov in negativno vpliva tudi na javne finance. Prenos takšnih pomanjkljivosti na študentsko populacijo bi lahko dodatno ogrozil mlade v izobraževanju. Skrbi nas, da bi delodajalci od študentov zahtevali odpiranje s.p.-jev, s čimer bi se njihova socialna varnost še poslabšala,« so izpostavili.

»Menimo, da bi se pomanjkljivim rešitvam lahko izognili, če bi bili vključeni v pripravo zakonodaje,« so dodali z idejo, ki je že leta in leta v ospredju. Da so študenti vključeni, ko je govora o študentih. To poudarja tudi predsednik Lovro Čeh Brežnik. Sam pravi, da so pobude za razvoj študentskega podjetništva sicer dobronamerne in usmerjene v krepitev inovativnosti ter podjetnosti mladih, vendar lahko ukrepi brez sodelovanja z mladimi povzročijo več škode kot koristi.

Zato zagovarjajo načelo: »Nič o mladih brez mladih!«

Na voljo štipendije v višini 3.600 evrov za študente te univerze

Avtor:
Žiga Kastelic
-
A bundle of euros in the hands of an elderly pensioner. The concept of financial security in old age.
Foto: magical_light iz iStock
Objavljen je Razpis za dodelitev štipendij iz Štipendijskega sklada Univerze v Novi Gorici za študijsko leto 2026/2027.

Univerza v Novi Gorici dodeljuje štipendije za programe

Za štipendije je na voljo 194.400 evrov. Izbrani štipendist začne štipendijo prejemati v študijskem letu 2026/2027 in jo, ob izpolnjevanju pogojev, lahko prejema do zaključka študija.
Štipendije so na voljo za študijske programe:
  • Magistrski študijski program Okolje
  • Magistrski študijski program Fizika in astrofizika
  • Magistrski študijski program Znanost o materialih
  • Magistrski študijski program Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja
  • Magistrski študijski program Vinogradništvo in vinarstvo
  • Magistrski študijski program Medijske umetnosti in prakse

Štipendije za študijsko leto 2026/2027 znašajo 3.600 EUR za vsako leto študija, do izteka izobraževalnega programa.

V primeru prekinitve študija iz upravičenih razlogov (kot npr. zaradi mirovanja statusa študenta zaradi materinstva ali daljše bolezni) se štipendija ne izplačuje in nastopi mirovanje štipendijskega razmerja.

Izplačevanje preostanka štipendije se nadaljuje po prenehanju mirovanja statusa študenta. Študentje ne morejo prejemati štipendije v letu, ko ponavljajo letnik ali imajo podaljšan status študenta iz upravičenih razlogov ali v obdobju 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra.

Prijave zbirajo do vključno 5. junija 2026 do 12. ure.

Več informacij o štipendiji.

Huawei Watch Ultimate 2 zagotovi natančnost na igrišču za golf

Avtor:
Huawei
-
zelena različica ure Huawei Wtach Ultimate 2

Huawei Watch Ultimate 2 nadgrajuje izkušnjo igranja golfa in prinaša večjo natančnost na igrišču.

Golf je šport, kjer šteje vsak detajl, a igralcem pogosto primanjkuje dostopnih in praktičnih orodij za spremljanje ter analizo njihove učinkovitosti. Profesionalne naprave, kot so monitorji za merjenje udarcev in simulatorji, sicer dajejo izjemno natančne podatke, vendar so za vsakodnevno uporabo predrage. Zato večina golfistov še vedno temelji na lastnih občutkih in izkušnjah, ko ocenjujejo igro ter načrtujejo strategijo med treningi in tekmovanji.

Huawei s pametno uro Huawei Watch Ultimate 2 uvaja pomemben napredek na področju spremljanja golfa, saj napredno obdelavo podatkov prinaša neposredno na zapestje. Uporabnikom ponuja natančen vpogled v vsak zamah, kar bistveno pripomore k izboljšanju treninga in same igre.

Osebna baza podatkov o palicah na vadbišču

Pri vadbi se presoja pravilnosti gibov pogosto opira na občutek, kar otežuje natančno izboljševanje tehnike. Nadgrajeni način »Driving Range« na pametni uri Huawei Watch Ultimate 2 ta izziv učinkovito rešuje, saj zajema širok nabor podatkov, med drugim čas zamaha nazaj in naprej, hitrost ter tempo zamaha. Poleg tega spremlja obseg zamaha in ravnine za različne palice, kar analizi doda povsem novo raven natančnosti.

Uporabniki lahko na pametnem telefonu vnaprej nastavijo najljubše palice in med vadbo preprosto preklapljajo med njimi. Ura za vsako palico beleži celovit nabor podatkov, s čimer občutek o uspešnosti zamaha pretvori v merljive kazalnike. Takšen pristop omogoča jasno prepoznavanje odstopanj v tehniki ter vzpostavitev trdne, podatkovno podprte osnove za nadaljnjo analizo. Vadba tako postane bolj strukturirana, ciljno usmerjena in učinkovita.

Pametni taktični spremljevalec na igrišču

Resnični preizkus vsakega golfista se zgodi na igrišču, kjer odločajo strategija, natančnost in pravilne odločitve. Huawei Watch Ultimate 2 deluje v vlogi pametnega taktičnega pomočnika, ki igralcem pomaga sprejemati samozavestne odločitve na podlagi podatkov v realnem času.

Poleg ključnih informacij, kot so razdalja do zelenice, pregled nad ovirami, razdalja zadnjega udarca in priporočila za izbiro palice, način »Course« prinaša tudi funkcijo prilagodljive zastavice. Ta omogoča nastavitev natančnega položaja zastavice, kar zagotavlja še bolj precizno merjenje razdalje in boljše strateško načrtovanje. Hkrati ura prikazuje tudi naklone zelenice, kar olajša vizualizacijo ter odločanje pri udarcih. Na ta način postane oblikovanje strategije bistveno enostavnejše in bolj zanesljivo.

Analiza podatkov po zaključeni igri

Analiza igre po zaključku je enako pomembna kot sama izvedba. Pregled uspešnosti neposredno na zapestju je izveden s pomočjo večbarvne kartice rezultatov za vseh 18 lukenj na okvirju ure Huawei Watch Ultimate 2. Barvne oznake jasno prikazujejo različne ravni uspešnosti za hiter in pregleden vpogled v igro. Uporabniki lahko preprosto ocenijo svojo uspešnost ter zajete trenutke delijo s prijatelji.

Pomembna nadgradnja je tudi dostop do več kot 17.000 zemljevidov golfskih igrišč v visoki ločljivosti po vsem svetu, skupaj z možnostjo prilagajanja povečave. V kombinaciji z drugimi funkcijami, na primer predlogi za izbiro palice in natančno merjenje razdalje do cilja, ura nudi celovito, zanesljivo in pametno podporo skozi celoten proces igranja – od treninga do tekmovanja ter od sprotnega odločanja do analize po igri.

Zelena različica pametne ure Huawei Watch Ultimate 2 je v Sloveniji na voljo po priporočeni ceni 999,99 €, ob nakupu pa uporabniki prejmejo tudi brezžične slušalke Huawei FreeBuds Pro 4. Ura je združljiva z napravami Android in iOS, kar omogoča široko uporabnost. Poleg tega golfistom na igrišču ni več treba nositi denarnice, saj podpira brezstično plačevanje prek rešitve Curve Pay. To funkcionalnost ima še ura za tekače Huawei Watch GT Runner 2 ter nekateri drugi modeli. Ob nakupu ure Huawei ste upravičeni tudi do treh mesecev brezplačne uporabe storitve Huawei Health+.

 

Kako nastane dizel gorivo?

Avtor:
A. S.
-
Refuel with diesel
Foto: U. J. Alexander iz iStock

Dizel je ena tistih stvari, ki jih večina ljudi uporablja brez posebnega razmisleka. Avto deluje, motor brni, kilometri se nabirajo. Na črpalki izberemo pravo pištolo, natočimo in odpeljemo naprej. Redko pa se ustavimo pri vprašanju, kaj je pravzaprav tekočina, ki poganja vsa ta potovanja. Kako nastane dizel in zakaj je takšen, kot je?

Čeprav se zdi, da gre za izdelek sodobne industrije, ima dizel presenetljivo dolgo zgodbo. Njegovi začetki segajo daleč nazaj, v čas, ko še ni bilo ne cest ne motorjev, temveč le morja, mikroorganizmi in zelo veliko potrpljenja narave.

Gorivo nastaja milijone let

Na dnu pradavnih morij so se skozi milijone let nalagali ostanki alg, planktona in drobnih organizmov. Ko so umrli, so se pogreznili na morsko dno, kjer so jih prekrile vedno nove plasti sedimentov. Ker tam ni bilo kisika, razpad ni potekal običajno.

Pod vplivom visokega tlaka in temperature se je organska snov postopoma preoblikovala v snov, ki jo danes poznamo kot surova nafta. Gre za gosto mešanico različnih ogljikovodikov, shranjeno globoko pod zemeljskim površjem. Nastajala je tako dolgo, da bi se ob njej zdela vsaka človeška potrpežljivost povsem nepomembna.

Crawler excavators silhouette are digging the soil in the construction site. on sunset background
Foto: Anucha Ruenin iz iStock

Od nafte do dizla

Ko surovo nafto načrpajo, je še neuporabna. Zato jo pošljejo v rafinerije, kjer jo segrevajo v velikih destilacijskih stolpih. Različne snovi v nafti izhlapevajo pri različnih temperaturah, kar omogoča njihovo ločevanje.

Dizel nastane v srednjem temperaturnem območju. Ni tako lahek kot bencin in ne tako težek kot kurilno olje. Prav ta uravnoteženost mu daje lastnosti, zaradi katerih je primeren za motorje, ki temeljijo na tlaku in visoki temperaturi.

Unrecognizable male putting fuel dispenser in tank while refueling vehicle on self service gas station. High quality photo
Foto: Guillem de Balanzo iz iStock

Zakaj dizel tako značilno diši?

Vonj dizla je nekaj, kar skoraj vsak prepozna takoj. Ni prijeten v klasičnem smislu, a je zelo izrazit in težko zamenljiv z drugimi gorivi. Razlog tiči v njegovi kemični sestavi.

Dizel vsebuje večje in težje molekule ogljikovodikov kot bencin. Te molekule počasneje izhlapevajo, zato vonj ni tako oster, temveč bolj globok, masten in obstojen. Ko dizel zgoreva, nastajajo tudi specifični stranski produkti, ki dodatno prispevajo k prepoznavnemu vonju.

Poleg tega dizel pogosto vsebuje dodatke, ki izboljšujejo mazanje, zgorevanje ali obstojnost goriva. Tudi ti vplivajo na končni vonj. In zato ima dizel tisti značilni pridih industrije, strojev in dolgih poti, ki se zažre v spomin hitreje, kot bi si morda želeli.

Moč brez iskre

Za razliko od bencina dizel v motorju ne potrebuje iskre. Vžge se zaradi močnega stiskanja zraka, ki dvigne temperaturo dovolj visoko, da se gorivo samodejno vname. Ta način zgorevanja omogoča večji izkoristek energije in bolj enakomerno delovanje motorja.

Kje na svetu teče največ dizla?

Če bi sledili toku dizla po svetu, bi hitro ugotovili, da se ne ustavlja pri osebnih avtomobilih. Največje količine dizla se porabijo tam, kjer se svet dobesedno premika: ena največjih črpališč in porabnikov dizla niso klasične bencinske črpalke, temveč ogromna logistična vozlišča.

Pristanišča, kot so Rotterdam, Singapur in Houston, vsak dan oskrbujejo ladje, tovornjake in industrijske sisteme z enormnimi količinami dizelskega goriva. Prav tako so med največjimi porabniki dizla rudniki, gradbišča in železniški sistemi v državah, kot so ZDA, Kitajska in Avstralija. Tam dizel poganja težke stroje, lokomotive in generatorje, pogosto daleč od mest in električnih omrežij.

Dizel tako ni le gorivo za ceste. Je energija, ki poganja svetovno trgovino, infrastrukturo in vsakodnevno delovanje sodobne družbe.

Fuel gas price hit new high record. Gasoline global cost rising concept.
Foto: coffeekai iz iStock

Je več kot le gorivo

Dizel ni le tekočina v rezervoarju. Je rezultat naravnih procesov, ki so trajali milijone let, in tehnološkega znanja, ki jih je znalo izkoristiti. Njegova zgodba nas opomni, da ima marsikaj, kar danes jemljemo za samoumevno, presenetljivo globoke korenine.

In čeprav prihodnost vse bolj išče alternativne vire energije, ostaja dizel dober primer, kako narava in človek skupaj ustvarita nekaj, kar poganja svet.

Ljubljana bo naslednje leto gostila osrednji dogodek evropskih univerz

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Ljubljana, Slovenia - July 6, 2025: View of the University of Ljubljana in Congress Square.
Foto: Stock Photos 2000 iz iStock

Rektorska konferenca Republike Slovenije bo na ljubljanski univerzi gostila Letno konferenco in Generalno skupščino Evropske univerzitetne zveze.

Osredni dogodek največjega evropskega univerzitetnega združenja bo potekal 15. in 16. aprila 2027.

Evropska univerzitetna zveza z osrednjim dogodkom v Ljubljani

Ta združuje več kot 900 institucij iz 48 držav, vsako leto pa pritegne med 400 in 500 udeležencev, med katerimi je nekaj sto rektorjev evropskih univerz.

Gostiteljstvo je bilo uradno razglašeno na letošnji konferenci v Carigradu, kjer je gostitelja in lokacijo predstavil rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

Evropska univerzitetna zveza je ključna pri povezovanju evropskega visokošolskega prostora in pomembno vpliva na politike Evropske unije na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij.

Pomen Evropske univerzitetne zveze v svetu

Združuje univerze in nacionalne rektorske konference ter druge univerzitetne mreže iz celotne Evrope (ne le EU), pripravlja smernice za različna področja univerzitetnega delovanja, kot so odprta znanost, kakovost v visokem šolstvu, raziskovalna varnost in številna druga področja, izvaja mednarodne evalvacije univerz ter usposabljanja za vodstvene kadre v akademskem svetu.

Poleg tega nudi strokovno podporo, spodbuja izmenjavo dobrih praks ter rezultate svojega dela deli prek konferenc, seminarjev, spletnih strani in publikacij, ter se odziva na aktualne razmere v visokem šolstvu v različnih državah.

EUA je bila tudi pobudnica ustanovitve in je aktivna članica globalnega foruma univerzitetnih zvez (GUAF), ki od leta 2021 povezuje univerze iz celega sveta.

Uspešna kandidatura za organizacijo osrednjega dogodka EUA predstavlja pomembno priznanje za slovenske univerze in za Univerzo v Ljubljani. Gostitelju prinaša krepitev ugleda in mednarodne prepoznavnosti, širjenje strateških povezav ter večji vpliv na evropske razprave o razvoju visokega šolstva.

Dogodek bo hkrati priložnost za predstavitev dobrih praks, inovacij in strateških usmeritev slovenske akademske skupnosti ter dostop do najnovejših trendov, analiz in priporočil EUA, ki podpirajo strateško načrtovanje delovanja visokošolskih ustanov.

1...505152...2.143Stran 51 od 2.143