Epidemija izgorelosti med zdravstvenimi delavci v Evropi

Avtor:
Jan Nebec
-
Female nurse suffering from headache
Foto: gpointstudio iz iStock

Skoraj vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi se sooča z depresijo ali tesnobo – to je kar petkrat več kot v splošni populaciji, razkriva nova študija regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo.

Najvišji deleži depresije so v Latviji in na Poljskem (50 %), sledijo Portugalska (44 %), Madžarska (39 %) in Slovenija (37 %). Najmanj primerov depresije so zabeležili na Danskem in Islandiji (15 %).

Ko gre za tesnobo, izstopa Latvija s kar 61 % zdravstvenih delavcev, medtem ko jih je na Nizozemskem le 6 %. Slovenija je s 17 % med državami z nižjimi vrednostmi.

Skrb zbujajoče misli o samomoru

Direktor evropskega urada WHO Hans Kluge je opozoril, da je več kot eden od desetih zdravstvenih delavcev razmišljal o samomoru ali samopoškodovanju – kar označuje kot »nesprejemljivo breme za tiste, ki skrbijo za nas«.

Po njegovih besedah kriza duševnega zdravja v zdravstvu ogroža stabilnost celotnega sistema, zato je treba ukrepati takoj. Predlagal je:

  • ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja,

  • večjo fleksibilnost in predvidljivost izmen,

  • reformo nadur in zmanjšanje izčrpanosti

  • ter boljši dostop do zaupne psihološke podpore.

Kluge je ob tem opozoril, da eden od štirih zdravnikov dela več kot 50 ur na teden, kar povečuje tveganje za izgorelost in duševne težave.

Nasilje v zdravstvu – skrita rana sistema

Študija razkriva tudi skrb vzbujajoče podatke o nasilju: eden od treh zdravstvenih delavcev je v zadnjem letu doživel grožnje ali ustrahovanje, deset odstotkov pa fizično nasilje ali spolno nadlegovanje.

Največ nasilja so prijavili na Cipru in Poljskem (91 %), najmanj na Danskem (49 %). V Sloveniji je o nasilju poročalo 82 % zdravstvenih delavcev, večinoma zaradi jeze pacientov ali njihovih svojcev.

Rear View Of Woman Working From Home On Computer In Home Office Stretching At Desk
Foto: Daisy-Daisy iz iStock

Izčrpanost ogroža prihodnost evropskega zdravstva

Kluge je poudaril, da mora biti odgovornost za dobro delovno okolje jasno na strani vodilnih v zdravstvu. Delovna mesta, kjer prevladujeta stres in negotovost, ne škodujejo le zaposlenim, temveč tudi kakovosti oskrbe pacientov.

Do 40 % zdravstvenih delavcev z depresijo je bilo v preteklem letu na bolniškem dopustu, do 13 % pa jih je razmišljalo o odpovedi.

»Evropa se bo do leta 2030 soočila s pomanjkanjem skoraj milijona zdravstvenih delavcev. Ne moremo si privoščiti, da bi jih izgubljali zaradi izčrpanosti, obupa ali nasilja,« je posvaril Kluge.

Največja tovrstna evropska raziskava doslej

Gre za najobsežnejšo raziskavo WHO o duševnem zdravju zdravstvenih delavcev v Evropi doslej. Analizirali so 90.000 odgovorov iz ankete, ki je potekala od oktobra 2024 do aprila 2025, v sodelovanju z evropskimi združenji zdravnikov in medicinskih sester.

Rezultati jasno kažejo: skrb za bolnike se začne pri skrbi za tiste, ki jih zdravijo.

Sploh se ne zavedate tveganja! Zaradi tega boste prenehali žvečiti žvečilni gumi za vedno …

Avtor:
Simon Uršič
-
Young african girl in sunglasses with curly hair puffs bubble of chewing gum in city street. Brazilian young woman inflates pink chewing gum. Stylish woman making bubblegum of chewing gum.
Foto: Ridofranz iz iStock

Ko to počnemo početi redno in vsak dan, se pod površjem lahko skrivajo morebitne težave – ne le oralne, temveč tudi sistemske. To so možna tveganja.

Obremenitev čeljustnih sklepov in mišic

Stalno žvečenje pomeni ponavljajoče se gibe temporomandibularnega sklepa (TMJ , sklep, ki nam omogoča odpiranje in zapiranje ust, op.p.).

Middle age woman suffering toothache at home
Foto: Pheelings Media iz iStock

Pri osebah s predispozicijo se lahko pojavijo bolečine v čeljusti, pokanje ali nelagodje – še posebej, če že imajo težave s TMJ. To omenjajo tudi pregledi, ki poudarjajo, da »neprestano žvečenje lahko utrudi čeljust«.

Prebavne težave

Pri žvečenju gumija požiramo zrak, kar lahko prispeva k napenjanju in spahovanju. Pri ljudeh, občutljivih na sladila (kot sta ksilitol ali sorbitol), se lahko pojavijo vetrovi, napihnjenost ali celo blaga driska.

Vnos mikroplastike

Ena od zanimivejših in novejših ugotovitev je, da lahko žvečilni gumi sprošča mikroplastiko v slino, kar pomeni, da (vsaj teoretično) delno zaužijemo drobne plastične delce. V pilotni raziskavi so testirani gumiji sprostili na stotine do tisoče delcev mikroplastike na kos.

Seveda še ni jasno, kolikšno zdravstveno tveganje predstavlja takšen vnos pri vsakodnevni uporabi, vendar sama misel, da žvečimo plastične delce, gotovo vzbuja pozornost.

Učinki na zobe in ustno zdravje

To je dvorezen meč. Po eni strani lahko žvečilni gumiji s sladkorjem prispevajo h kariesu, saj bakterije v ustih razgrajujejo sladkorje v kisline, ki poškodujejo sklenino. No, po drugi strani pa imajo žvečilni gumiji brez sladkorja, ki spodbujajo izločanje sline, določene koristi Slina namreč pomaga »izprati« bakterije in nevtralizirati kisline, navaja študija.

Charming young woman with bob haircut inspecting her teeth in the mirror. Her expression is playful and curious, embodying a casual and comfortable home atmosphere.
Foto: Deagreez iz iStock

Vendar to ne pomeni, da je neomejeno žvečenje vedno koristno: pretirano in pogosto žvečenje lahko obremeni okolico zob ali povzroči nezaželene učinke.

Priporočila za »varno« uporabo

  • Omeji čas žvečenja – ne žvečaj celo noč ali več ur skupaj.

  • Uporabljaj žvečilne gumije brez sladkorja, s sladili, ki jih tvoj organizem dobro prenaša (npr. ksilitol).

  • Če občutiš neugodje v čeljusti, glavobole ali bolečino, razmisli o prekinitvi ali zmanjšanju pogostosti žvečenja.

  • Žvečite isti kos gumija in ne nenehno vstavljaj novega, saj nova žvečilka verjetno sprošča več mikroplastike.

  • Skrbi za ustno higieno – redno si čisti zobe, obiskuj zobozdravnika in se ne zanašaj na žvečenje kot na edino obliko zaščite.

Psihološki vidiki

Tako kot pri mnogih navadah lahko tudi žvečenje gumija postane avtomatizirano vedenje. Del neke »notranje potrebe« in ne fizične potrebe. Lahko odvrača pozornost, a hkrati simbolno prikriva stres, anksioznost ali živčnost. V takšnem primeru bi lahko govorili tudi o odvisnosti od navade.

Ali je pokop psa ali mačke doma res zakonit? Zakon pravi …

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Friendship between woman and her dog. Cute greayhound with his owner. Profile portrait of spanish galgo and woman.
Foto: Zbynek Pospisil iz iStock

Smrt hišnega ljubljenčka je za lastnike vedno boleča izkušnja. Mnogi bi radi svojemu zvestemu spremljevalcu omogočili miren počitek na domačem vrtu, kjer so skupaj preživeli lepe trenutke. Vendar pa se ob tem pogosto pojavi vprašanje: »ali je ta pokop v Sloveniji sploh dovoljen?«

Odgovor so v slovenski zakonodaji našli pri portalu Moj Prihranek.

Kaj pravi zakonodaja o pokopu hišnega ljubljenčka?

V Sloveniji je pokop hišnega ljubljenčka na lastnem zemljišču dovoljen, če gre za t. i. posamični zakop in če s tem ne ogrožamo zdravja ljudi, živali ali okolja. To ureja Pravilnik o ravnanju z živalskimi stranskimi proizvodi in evropska uredba (ES) 1069/2009.

Da bi bil pokop zakonit, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • žival ni poginila zaradi nalezljive bolezni, ki bi morala biti prijavljena,
  • ni bila obravnavana v objektu kategorije 1 (npr. karantena, razkuževanje v specializiranem obratu),
  • lastnik živali je hkrati lastnik zemljišča ali ima pisno dovoljenje lastnika zemljišča,
  • pokop ni namenjen opravljanju storitve za druge osebe,
  • jama mora biti globoka najmanj 50 cm,
  • lokacija ne sme biti v območju z najstrožjim režimom vodovarstvenega območja ali v pasu 100 m od zajema pitne vode.

Če obstaja sum, da bi truplo lahko predstavljalo tveganje za širjenje bolezni, lahko veterinar odredi razkuževanje pred pokopom.

Graves in the pet cemetery of Paris in Asnières-sur-Seine, France. The "Cemetery of dogs and other domestic animals' is the oldest pet cemetery in the world.
Foto: Delpixart iz iStock

Kdaj pokop ni dovoljen?

Pokop domačega ljubljenčka doma ni dovoljen, kadar obstaja sum nalezljive bolezni, kadar se truplo obravnava kot biološko nevaren odpadek, ali kadar se zemljišče nahaja na posebej zaščitenem območju. Prav tako ni dovoljeno pokopavanje živali kot dejavnost za druge, torej kot storitev.

Kako pravilno izvesti pokop?

Če so izpolnjeni vsi pogoji, lahko žival pokopate sami. Priporočljivo je, da:

  1. izkopljete jamo vsaj 50 cm globoko,
  2. truplo položite v razgradljiv ovoj (npr. karton ali bombažna tkanina),
  3. zemljo dobro zasujete in utrdite, da preprečite dostop drugim živalim,
  4. po želji diskretno označite mesto pokopa (npr. s kamnom ali majhno tablico).

Katere so druge možnosti?

Če pokop doma ni mogoč, imate na voljo tudi druge, uradne možnosti. V Sloveniji deluje pokopališče za male živali v Mariboru, kjer omogočajo individualne ali skupinske grobove. Druga možnost je kremacija hišnega ljubljenčka, ki jo ponuja več izvajalcev po državi. Ta rešitev omogoča dostojen sloves, brez skrbi glede okoljskih omejitev.

10 zanimivih dejstev o kavi!

Avtor:
Maša Kraljič
-
Coffee and chocolate drinks with scattered coffee beans on a brown background.
Foto: igorr1 iz iStock

Od bele kave do espressa je kava del jutranje rutine milijonov ljudi. Za mnoge pa je tudi neporegšljiva pijača tekom dneva. Povprečen Evropejec popije 3 skodelice kave na dan, približno dve tretjini ljudi pa kavo pije vsak dan. Največ kave popijejo ljudje skandinavski držav, predvsem Finci in Švedi.

Od začetkov v Etiopiji do trenutnega statusa globalne stalnice se o tej priljubljeni pijači lahko še veliko naučimo. V nadaljevanju članka lahko odkriješ 10 zabavnih in zanimivih dejstev o kavi, ki jih morda (še) nisi vedel!

1Kavna zrna so pravzaprav semena jagodičastih plodov kavne rastline

red cherry raw coffee beans high quality organic 100% in hand and basket farmers at natural agriculture farm Chiang mai Thailand

Kava je grm, ki raste v tropskem podnebju, torej v predelih Afrike, Azije ter Južne in Severne Amerike. Obrodi užitno jagodičasto sadje, znano kot kavna češnja, ki običajno vsebuje dve kavni zrni (oz. dve semeni). Ta zrna se nato predelajo in prepražijo, da nastane kava, ki jo poznamo in imamo radi.

2Kavna zrna so zelena, ko jih oberemo

coffee, kidney bean, coffee bean
Foto: Young_n iz Pixabay

Kavna zrna se obirajo, ko so zrela in dosežejo svojo največjo velikost. So zelene barve in imajo gladko teksturo, s travnato, zemeljsko aromo, ki spominja na nepražene oreščke ali zrna. Po praženju kavna zrna postanejo temnejša in mehkejša. Aroma in okus zrn postaneta bolj kompleksna in intenzivna, s pridihom čokolade, karamele ali dima.

3Brazilija je največja proizvajalka kave na svetu

Realistic Earth Glowing Borders Brazil

Brazilija je največja proizvajalka kave na svetu, saj predstavlja približno tretjino celotne svetovne proizvodnje kave. To je v veliki meri posledica podnebnih in talnih razmer v Braziliji, ki so idealne za gojenje kave. V tej državi rastejo številne različne vrste kavnih zrn, vključno z arabico, robusto in liberico.

4Kavo so prvič odkrili v 15. stoletju – odkritje pa pripisujejo energičnim kozam

Open bag with coffee beans slices of green leaves. beautiful light, vigor of coffee beans, among coffee bushes.

Natančen podatek o izvoru kave še vedno ostaja skrivnost, vendar zgodovinarji verjamejo, da se je prvič pojavila v Etiopiji okoli 15. stoletja.

Glede na legendo je etiopski pastir koz po imenu Kaldi opazil, da so bile njegove koze še posebej energične, potem ko so pojedle določeno jagodičevje. Ko je sam poskusil to jagodičevje, je ugotovil, da se je tudi sam počutil bolj budnega in pozornega.

Glas o Kaldijevem odkritju se je hitro razširil in kmalu so menihi v okolici začeli kuhati napitek iz jagod. Ugotovili so, da jim napitek pomaga ohranjati budnost med dolgimi urami molitve.

Iz Etiopije se je kava razširila v druge dele Afrike in sčasoma tudi na Bližnji vzhod. V Turčiji je postala še posebej priljubljena, kaj kmalu pa se je razširila v preostale dele Evrope. Do 17. stoletja je kava postala priljubljena pijača po vsem svetu.

5Prva kavarna na svetu se je odprla v Turčiji leta 1475

Cooking fresh aromatic traditional Turkish coffee on charcoal in cezve, original copper pots, authentic cuisine, Istanbul, Turkey

Prva trenutno poznana kavarna je bila ustanovljena leta 1475 v Istanbulu v Turčiji. Kavarna, znana kot “Kiva Han”, je stregla široko paleto kavnih napitkov, ki so jih v mesto prinesli trgovci iz Jemna, Etiopije in drugih delov sveta.

Kavarna “Kiva Han” je ponujala tudi vrsto drugih dejavnosti in postala je znan kot kraj, kjer so intelektualci, politiki, pesniki, pisatelji in filozofi lahko razpravljali o novicah in idejah, pisali, delili zgodbe in debatirali. Ta vrsta “kavne kulture” obstaja še danes, kavarne pa so še vedno priljubljeno zbirališče, kjer lahko ljudje uživajo ob pijači in pogovoru.

6Svetlo pražena kava vsebuje več kofeina kot temno pražena

beverage, cappuccino, coffee
Foto: Pexels iz Pixabay

Presenetljivo dejstvo o kavi je, da svetlo pražena kavna zrna vsebujejo več kofeina kot temno pražena. To je zato, ker se svetlo pražena zrna pražijo krajši čas in pri nižji temperaturi kot temno pražena zrna, zato ohranijo več naravne vsebnosti kofeina. Svetlo pražena kava ima v primerjavi s temno praženo kavo blažji okus in aromo.

Temno pražena kava pa ima bolj izrazit okus in aromo. Zrna se pražijo dlje časa in pri višji temperaturi, kar ima za posledico manj kisel okus in nižjo vsebnost kofeina.

7Starbucks kraljuje kot največje podjetje za kavo na svetu

Poznan, Poland - January 29, 2016: Starbucks, coffee company and coffeehouse chain, founded in Seattle, Wa. USA, in 1971; now the largest business of this kind in the world operates 23,450 locations

Starbucks je največje podjetje za kavo na svetu, z več kot 30.000 poslovalnicami v več kot 75 državah. Starbucks, ustanovljen leta 1971 v Seattlu v Washingtonu, ima največ poslovalnic v ZDA, s Kitajsko na drugem mestu.

8Najdražja kava na svetu stane več kot 1200 eur na kilogram

Kava kopi luwak in skrivnost, ki jo nosi
Kava kopi luwak in skrivnost, ki jo nosi Foto: vdvornyk iz iStock

Kava je lahko draga, še posebej, če si jo vsak dan privoščiš v kavarni, običajno pa velja za cenovno ugodno pijačo, če jo pripraviš doma. Vendar pa obstaja še posebej redka vrsta kave, imenovana Kopi Luwak, ki slovi po svoji visoki ceni – stane približno 1200 eur na kilogram.

Kopi Luwak se prideluje v Indoneziji iz kavnih zrn, ki jih je pojedla azijska cibetka (majhna žival, podobna mački) in jih nato izločila. Zrna se naberejo, očistijo in pražijo, da se dobi edinstven okus z intenzivno aromo. Kopi Luwak je znana po svojem značilnem okusu in redkosti, saj so azijske cibetke zelo selektivne glede tega, katera zrna jedo.

9Kofein v kavnih zrnih je naravno grenak

White cup of black coffee on coffee beans background, top view.

Kava lahko postane grenka zaradi številnih dejavnikov, kot so prekomerna ekstrakcija, prefino mletje, preveč pražena zrna ali kuhanje pri previsoki temperaturi.

Na splošno velja, da dlje ko je kavna usedlina izpostavljena vroči vodi, bolj grenak je lahko napitek. Kofein lahko poveča tudi grenkobo in trpkost kave, zaradi česar je lahko okus intenzivnejši in manj sladek, medtem ko ima kava brez kofeina običajno blažji okus.

10Brezkofeinska kava še vedno vsebuje nekaj kofeina

a paper cup with a hot drink stands on coffee beans on a wooden background

Tudi kava brez kofeina vsebuje nekaj sledi le tega. To pa zato, ker postopek pridelave brezkofeinske kave ni popoln in je skoraj nemogoče odstraniti ves kofein iz kavnega zrna. Če pa iščeš topel napitek pred spanja ima brezkofeinska kava še vedno bistveno manj energijskega učinka kot prava kava. Skodelica brezkofeinske kave ima med dvema in petnajstimi miligrami kofeina, medtem ko ima običajno kava približno 80 do 100 miligramov kofeina na skodelico.

Več dejstev o brezkofeinski kavi v tem prispevku.

Enostaven recept za bučno juho

Avtor:
Maša Kraljič
-
Vegetarian, homemade pumpkin cream soup in a bowl on wooden table.
Foto: Sandra Westermann iz iStock

Bučna juha je jed, ki na jesenskem jedilniku preprosto ne sme manjkati. Kaj je boljšega kot okusna in kremna juha iz sveže buče, ki jo lahko enostavno pripraviš doma, tudi če nisi izkušen kuhar? Seveda pa zraven ne sme manjkati kos ali dva hrustljavega kruha za pomakanje.

Recept za okusno bučno juho je preprost, saj je naravni okus sveže buče dovolj dober, da za pripravo kremaste juhe potrebuješ zelo malo dodatnih sestavin.

1Kaj spada v juho?

Autumn fall baking food background with pumpkins, apples, nuts and seasonal spices on white. Cooking pumpkin or apple pie and cookies for Thanksgiving and autumn holidays. Cozy fall .

Za pripravo odlične in kremaste juhe boš potreboval:

  • bučo, olupljeno in narezano na večje kose,
  • čebulo in česen, skrivni sestavini, ki juhi dodata okus in malo pikantnosti,
  • jušno osnovo, zelenjavno ali mesno, ki juhi doda bolj poln okus,
  • mleko ali smetano, ki ju vmešaš na koncu in juhi dodata kremoznost.

2Postopek priprave

Pumpkin and carrot soup with cream on grey stone background. Top view
  1. Olupljeno bučo, čebulo, česen in jušno osnovo daj v lonec z vodo.
  2. Kuhaj na močnem ognju 15 minut oziroma dokler buča ni popolnoma mehka.
  3. Zmiksaj, da dobiš gladko maso brez grudic.
  4. Po okusu dodaj sol, poper in na koncu mleko ali smetano.

3Nasveti

  • Če nimaš mleka ali smetane, lahko za bogatejši okus dodaš tudi malo masla.
  • Bučo olupi, saj je lupina lahko precej trda.
  • Česen in čebula sta pomembni skrivni sestavini, ki juhi dodata okus.
  • Če imaš rad močnejše okuse, lahko juhi dodaš tudi kari, ingver ali kurkumo.
  • Pripravljena bučna juha v hladilniku zdrži 4–5 dni, v zamrzovalniku pa do 3 mesece.
  • K bučni juhi se izvrstno poda kos svežega, hrustljavega kruha.

Dober tek!

Dajte to v usta in ugotovite, ali imate virus: znanstveniki odkrili, kako prepoznati gripo

Avtor:
Simon Uršič
-
an ill man at home, wearing a fluffy gray house robe, surrounded by used tissues, warms up with a cup of hot herbal tea
Foto: nito100 iz iStock

Znanstveniki razvijajo novo metodo za odkrivanje gripe v obliki žvečilnega gumija ali pastile.

Ideja je, da bi molekularni senzor ob stiku z virusom sprostil okus timijana, kar bi omogočilo hitro in preprosto testiranje doma. Ekipa profesorja Lorenza Meinela z Univerze v Würzburgu je zasnovala senzor, ki temelji na virusnem proteinu influence – neuraminidazi. Ko virus reagira s senzorjem, se sprosti molekula timola (naravno prisotna v začimbi timijanu), oseba pa lahko zazna njegov okus.

V laboratorijskih testih, izvedenih na slini bolnikov z gripo, je senzor pokazal rezultate v približno 30 minutah. Če bodo klinične raziskave potrdile učinkovitost, bi se lahko čez nekaj let uporabljal kot hitri test v obliki žvečilnega gumija, posebej koristen v šolah, bolnišnicah in drugih tveganih okoljih.

Gripa je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence tipa A, B in C. Najpogosteje se pojavi pozimi in se širi s kapljicami, ko okuženi kihnejo ali kašljajo. Inkubacijska doba je kratka – le en do štiri dni – zato se lahko hitro razširi med ljudmi. Zanimivo je, da se virus gripe vsako leto nekoliko spremeni, zato cepivo redno posodabljajo. Pandemije gripe so v zgodovini povzročile ogromno žrtev – na primer španska gripa leta 1918, ki je zahtevala več milijonov življenj. Gripa ni isto kot prehlad: simptomi so hujši, vključujejo visoko vročino, bolečine v mišicah in izčrpanost. Ptice in prašiči so pogosto naravni gostitelji virusov gripe, zato lahko pride do novih sevov, ki se prenesejo na ljudi. Čeprav gripa običajno mine v nekaj dneh, je lahko nevarna za starejše, otroke in kronične bolnike. Preventiva ostaja cepljenje in dobra higiena rok.

Trenutno se gripa večinoma odkriva s hitrim testom brisa nosu, ki daje rezultat v manj kot pol ure, vendar znanstveniki verjamejo, da bi lahko »test na jeziku« postal še dostopnejši in bolj praktičen, poroča The Sun.

To je mogoče samo na Kitajskem! 24-urna kolona na cesti s 36 pasovi

Avtor:
Jan Nebec
-
Wuhan, China – March 01, 2025: City center rush hour with cars and bright red taillights in China
Foto: Wirestock iz iStock

Kitajska je v začetku oktobra praznovala osemdnevni nacionalni praznik, znan kot Zlati teden, ko se po državi vsako leto odpravi na pot več sto milijonov ljudi. Letos so oblasti med 1. in 8. oktobrom zabeležile kar 2,4 milijarde potovanj, oziroma približno 304 milijone na dan.

36 pasov in dolg zastoj

Najbolj odmeven prizor prazničnega vala je bil gromozanski zastoj pri cestninski postaji Wuzhuang v provinci Anhui – največji na Kitajskem, s kar 36 pasovi. Tam so kolone vozil v času vračanja z dopustov trajale tudi 24 ur, območje pa se je po spletu razširilo kot »morje rdečih luči«. Posnetki z dronov prikazujejo avtomobile, ki se iz širokih pasov postopoma razporejajo v ozko grlo cestninske zapore.

Rekordni promet po cestah, železnici in zraku

Le v cestnem prometu so Kitajci opravili 2,2 milijarde potniških potovanj, kar pomeni 6,6 odstotka več kot lani. Železniški promet je beležil 153 milijonov potovanj, povprečno 19 milijonov na dan, pri čemer je po državi vozilo več kot 13.000 vlakov dnevno.

Tudi pomorski in letalski promet sta doživela porast. S trajekti in drugimi plovili so Kitajci opravili 11,6 milijona potovanj, kar je 4 % več kot lani, medtem ko je bilo v letalskem prometu vsak dan opravljenih skoraj 2,4 milijona poletov, kar pomeni približno 3 % rast.

Cvetoče praznično gospodarstvo

Vlada poročila o rekordnem številu potovanj razume kot dokaz »cvetočega prazničnega gospodarstva«. Kot je dejal Gao Bo, namestnik direktorja oddelka za promet, je dobro razvit prometni sistem močno prispeval k rasti potrošnje v turizmu, gostinstvu, nastanitvah in trgovini.

1. oktober, dan ustanovitve Ljudske republike Kitajske, tako ostaja simbol prazničnega vrveža in množičnih potovanj, ki za nekaj dni popolnoma spremenijo prometno sliko celotne države.

Na Rudniku bo nastalo novo krožišče, do takrat popolne zapore

Avtor:
Jan Nebec
-
Vehicles are lined up in a traffic jam on a busy road during the day, with a close-up view of a hand gripping the steering wheel of a car.
Foto: ANATOLii SAVITSKii iz iStock

Zaradi gradnje novega krožišča v nakupovalnem središču Rudnik bo vse do 27. novembra 2025 za ves promet zaprta Jurčkova cesta, in sicer med krožiščema z Betettovo cesto in Premrlovo ulico.

Voznike in druge udeležence v prometu prosimo za razumevanje ter dosledno upoštevanje prometne signalizacije in obvozov.

Za sprotne informacije o prometnih zaporah in mobilnosti v Ljubljani obiščite portal PROMInfo, kjer so na voljo aktualni podatki o vseh prometnih spremembah.

Krožišče
Foto: on lpt

Ocena filma: Skupaj

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Skupaj (Together)
Skupaj (Together) Foto: on tmdb

Bi me še ljubil, če bi bila črv? Rad bi, da bi živela v mojem žepu? To sta le dve vprašanji, ki sta v zadnjih letih postali večji debati v javnosti. Slovenci imamo rek, da sta dva kot rit in srajca.

Tu pa so še starodavni Grki, ki so verjeli, da je ljubezen duša, naseljena v dveh telesih. S tem se, nazorno in simbolično, ukvarja prvenec Michaela Shanksa z naslovom Skupaj (Together).

Ena duša, ujeta v dveh telesih

Millie (Alison Brie) dobi službo učiteljice angleščine v osnovni šoli in se preseli na podeželje s svojim dolgoletnim fantom, ambicioznim glasbenikom Timom (Dave Franco), ki je od nedavne smrti staršev čustveno distanciran. Tik pred selitvijo Millie zaprosi Tima na poslovilni zabavi, ki jo prirejajo njuni prijatelji, vendar jo spravi v hudo zadrego, ker okleva z odgovorom. Med pohodom v bližini njunega novega doma med nevihto padeta v podzemno jamo. Odločita se, da bosta v njej prenočila.

Zaradi žeje Tim spije vodo kar iz luže. Tim se nato spominja travmatičnih podrobnosti noči, ko je našel svojo mater v postelji z razpadajočim truplom svojega očeta. Ko se naslednje jutro zbudita, Tim in Millie ugotovita, da imata noge delno sprijete skupaj. Sprva to odmislita, a kmalu se začnejo dogodki ponavljati.

Alison Brie in Dave Franco v filmu Skupaj
Alison Brie in Dave Franco v filmu Skupaj Foto: on imdb

Prvenec, ki mu uspe skoraj vse

Še en Avstralec, ki zna snemati prepričljive srhljive drame. Michael Shanks s scenarijem in režijo pokaže, kaj se zgodi, ko ima vizija jasen cilj. S pomočjo prepričljive in nadvse resnične vezi med glavnima igralcema – spomnimo, Franco in Brie sta par že več let – lahko film dosega svoje vrhunce.

Ker gre za žanr telesne groze, je film na trenutke ogaben in nagnusen, ob tem pa spada med redke, ki ta prikaz upravičijo s svojim konceptom. Dinamiko zgodbe večkrat postavi na glavo in zavije v neznano, pri čemer je treba poudariti, da filmu mnogo točk zbije uvodni prizor, ki razkrije vse, kar bi dogajanje zavilo v tančico skrivnosti. To je velika škoda za končni izdelek, ki vseeno blesti v večini drugih prizorov.

Na nek bizaren način gre za bistveno bolj odraslo romantično dramo, kot je bil Topla telesa (Warm Bodies, 2013), kjer se zombi zaljubi v punco. In če ta ni bil, je Skupaj zagotovo avtentičen in svež film, ki bo navdušil ljubitelje gravža na filmskem platnu.

Poleg tega pa bo gledalcu ponudil zvrhano mero debatiranja o pomenu ljubezni, razmerij in obljub, ki si jih pari dajejo z zavedanjem, da do tega ne bo nikoli prišlo. Za razliko od njih mora režiser vedeti, kako bi nekaj pripeljal do konca in postavil piko na i, kar pa filmu ne uspe povsem. Predvsem, ko govorimo o notranjem vprašanju vezi med osebama, lastno identiteto in psiholoških posledic. Za vse to reči, da tako pač je in bo, je precej leno.

httpv://www.youtube.com/watch?v=Pb9tln–Ajs&pp=ygUQdG9nZXRoZXIgdHJhaWxlcg%3D%3D

Znanstvene nagrade, ki želijo konkurirati Nobelovi, a še niso tam

Avtor:
Jan Nebec
-
Oslo, Norway - April 29, 2015: The Nobel Peace Center, Oslo, Norway.
Foto: rrodrickbeiler iz iStock

Nobelove nagrade že več kot stoletje veljajo za najvišje priznanje v znanosti. So simbol odličnosti in mejnik kariere, ki ga je težko preseči. Toda v zadnjih letih se je pojavilo več drugih prestižnih znanstvenih nagrad: od nagrade Breakthrough do Kavlijeve in Turingove. Te želijo zapolniti vrzeli, ki jih Nobelova tradicija pušča za sabo.

Nobel ostaja zlati standard

Čeprav nove nagrade ponujajo več denarja (Breakthrough na primer kar 3 milijone dolarjev), se raziskovalci strinjajo, da nobena ne doseže simbolne teže Nobelove. »Nobelova nagrada je še vedno daleč pred vsemi drugimi,« pravi astrofizičarka Sara Seager z MIT, dobitnica Kavlijeve nagrade. Podobno meni tudi biotehnolog Robert Langer, ki je prejel že več priznanj, a poudarja, da »Nobel stoji sam zase«.

Kdo ostaja izključen?

Nobelove nagrade pokrivajo le omejeno število področij: fiziko, kemijo, medicino, ekonomijo, književnost in mir. V senci ostajajo matematika, tehnologija in podnebne znanosti. Matematik Edward Lorenz, oče teorije kaosa, tako nikoli ni dobil Nobelove nagrade. Poleg tega statistika razkriva dolgoletno pristranskost: največ nagrad še vedno prejmejo moški iz Evrope in Severne Amerike.

Trophy cup. Abstract 3d trophy wreath laurel isolated background. Champions award, sport victory, winner prize concept. Competition success, first place, best win symbol.
Foto: jittawit.21 iz iStock

Več denarja, manj pravičnosti

Nagrade, kot so Tang, Shaw in Millenium, ponujajo večmilijonske zneske, vendar jih pogosto spremljajo očitki o elitizmu. Znanstveniki poudarjajo, da nagrade še vedno večinoma slavijo posameznike, čeprav sodobna znanost temelji na timskem delu.

Zakaj nagrade še vedno pomenijo veliko

Kljub pomanjkljivostim nagrade, kot poudarja Seagerjeva, pomagajo znanost približati javnosti. »So kot oskarji ali grammyji za znanost – pritegnejo pozornost, navdihujejo in slavijo ustvarjalnost,« pravi. Dokler se ne pojavi nagrada, ki bo enako stroga, vključujoča in mednarodno priznana, bo Nobelova ostala tisto, kar je že dolgo – merilo vsega znanstvenega dosežka.

1...646566...2.059Stran 65 od 2.059
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.

Sistem poganja  GDPR Cookie Compliance