Trg tablic je danes precej predvidljiv. Na vrhu že leta dominira Apple s svojo linijo Apple iPad, medtem ko večina proizvajalcev v nižjih cenovnih razredih ponuja naprave, ki so predvsem namenjene gledanju vsebin, brskanju po spletu in občasnim zapiskom. Resna presenečenja so zato v tem segmentu precej redka.
Huawei pa je z novo tablico MatePad 11.5 vendarle pokazal, da je v še veliko prostora za zanimive ideje. Na prvi pogled gre za navadno »budget« tablico, a se hitro izkaže, da meri precej višje. Najbolj nagovarja uporabnike, ki radi rišejo ali delajo zapiske s pisalom. Že po nekaj urah uporabe postane jasno, da ima naprava na tem področju precej več ambicij, kot bi jih običajno pripisali tablici v tem cenovnem razredu.
Največje presenečenje tablice
Najbolj me je presenetila prav njena sposobnost risanja. Huawei je v sklop začetne programske opreme že v osnovi vključil aplikacijo GoPaint, ki je po funkcionalnosti in občutku presenetljivo dober klon aplikacije Procreate, ene najbolj priljubljenih risarskih aplikacij na iPadOS. Razlika je v tem, da je Procreate plačljiv in dostopen samo za Apple, medtem ko je GoPaint brezplačen in samo za Huawei.
Kaj dobimo v škatli?
Ob nakupu Huawei MatePad poleg tablice dobimo tudi zaščitni ovitek in magnetno tipkovnico. To pomeni, da je naprava že takoj pripravljena za osnovno produktivno uporabo, kar pri tablicah ni vedno samoumevno. Ta komplet trenutno stane slabih 300 EUR.
Pisalo tablici žal ni priloženo. Huawei M‑Pencil je treba dokupiti posebej, njegova cena pa se giblje okoli 100 EUR, kar je zelo podobno Applovi ceni.
Če torej kupimo celoten komplet, tablico, tipkovnico in pisalo, nas vse skupaj stane približno 400 EUR. To je zanimivo, saj je ta znesek približno enak ceni osnovnega modela Apple iPad, pri katerem ne dobimo ne tipkovnice, ne ovitka, ne pisala.
Zaslon
Posebnost različice PaperMatte je tudi sam zaslon. Gre za matirano površino, ki posnema občutek papirja in pri risanju ponuja precej več trenja kot klasični stekleni zasloni. Uporabniki iPadov v ta namen pogosto kupujejo posebne folije, ki izboljšajo izkušnjo risanja, a to pomeni dodatnen strošek. Tukaj tega ni treba početi, saj je zaslon že v osnovi prilagojen takšni uporabi.
Ko seštejemo vse skupaj, je izkušnja risanja presenetljivo blizu temu, kar ponuja Apple iPad Pro, ki stane približno tisoč evrov. Razlika v ceni je ogromna, pri risanju pa presenetljivo majhna.
K tej izkušnji veliko prispeva tudi 120-herčno osveževanje. Takšno gladkost običajno pričakujemo pri precej dražjih tablicah, zato je prijetno presenečenje, da je zdaj prisotna tudi v tem cenovnem razredu. Pri risanju to pomeni bolj tekoče poteze in manj zamika med potezo pisala in prikazom na zaslonu.
Če bi torej nekdo razmišljal o nakupu iPada Pro izključno za risanje, je Huawei v tem primeru neverjetno boljša alternativa. Za približno tretjino cene ponuja zelo podobno izkušnjo, kar je v tem segmentu praktično nepremostljivo.
Kjer tablica pokaže omejitve
Kljub zelo dobremu vtisu pri risanju se tablica na nekaterih drugih področjih ne izkaže tako dobro.
Največ težav sem imel s programsko opremo, predvsem pri uporabi tipkovnice. Sistem je v določenih nastavitvah precej neintuitiven. Na primer: izklop funkcij, kot je samodejno popravljanje besed (autocorrect), je bil precej bolj zapleten, kot bi pričakoval.
Nekoliko nerodna je tudi povezava tipkovnice. Ta je na ovitek pritrjena magnetno, kar pomeni, da jo lahko hitro odstraniš. Težava je, da tablica potem še vedno misli, da je tipkovnica povezana. Če jo fizično odmakneš, moraš povezavo ročno prekiniti v nastavitvah, sicer ne moreš tipkati po zaslonu. To je majhna, a precej nadležna podrobnost, ki človeka odvrača od uporabe.
Tudi sama tipkovnica ni najbolj ergonomična. Ker se celoten sistem naslanja na ovitek prek gibljive zveze, se konstrukcija nekoliko maje. Posledično je uporaba praktična predvsem na mizi, medtem ko v naročju ni najbolj stabilna. Kot zaslona prav tako ni nastavljiv, zato se lahko zgodi, da položaj ni vedno najbolj udoben za oči.
Pri ovitku sem opazil še eno slabost. Na začetku deluje zelo solidno, vendar so na robovih že v prvem mesecu nastale manjše razpoke, čeprav ga nikolni nisem snel. To sicer ni kritična težava, a daje vtis nekoliko slabše kakovosti materiala.
Veliko vrednosti za razmeroma malo denarja
Kljub tem pomanjkljivostim je treba Huawei MatePad 11.5 gledati v kontekstu njegove cene. Za približno 300 evrov dobimo tablico z aluminijastim ohišjem, 120-herčnim zaslonom, priloženim ovitkom in tipkovnico. Če dokupimo pisalo, imamo izkušnjo risanja na nivoju iPada Pro.
Po mojem mnenju je naprava najbolj primerna za dve vrsti uporabnikov: za ljudi, ki radi rišejo in za tiste, ki želijo tablico predvsem za zapiske. V teh vlogah se izkaže odlično. Kot popolna zamenjava za prenosnik pri resnejšem pisarniškem delu pa zaradi programske logike in tipkovnice ni najbolj idealna.
Huawei s to tablico pokaže, da zna za relativno majhen denar ponuditi zelo veliko vrednost. Prav zato je MatePad 11.5 eno prijetnejših presenečenj v svetu tablic zadnjih let.
Presenetljivo je, da Huawei enake filozofije ne uporabi še pri svojih telefonih, kjer so naprave še vedno med najdražjimi na trgu. Pri tablicah pa očitno znajo pokazati, da je možno za razmeroma dostopno ceno ponuditi ogromno.
