Na Čopovi ulici v Ljubljani, v kletnih prostorih pod McDonald'som, se je odprl kazino. Čeprav je bil prostor po zaprtju trgovin z obutvijo skoraj leto dni prazen, se novice niso razveselili vsi. Posebej kritični so nekateri psihologi, ki poudarjajo, da kazino za mlade predstavlja nevarnost, posebej, ker se nahaja tako blizu enega glavnih zbirališč mladih.
Kazino je za mlade nevaren
Mladostništvo je obdobje intenzivnega razvoja možganov, zato so mladi bolj podvrženi tveganim in impulzivnim. vedenjem. Predeli možganov, odgovorni za samonadzor, presojo tveganj in kompleksno odločanje, namreč dozorijo šele do 25. leta starosti. Obenem so centri za čustva, motivacijo in nagrado že zelo aktivni. Igre na srečo pa so zasnovane na principu hitre nagrade, torej poskrbijo ravno za dražljaje, za katere so mladi še posebej dovzetni.
Problematična je lokacija
V Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana poleg tega svarijo, da ni nevarno le igranje iger na srečo, že opazovanje in normalizacija kazinojev sta problematična. Kazino v mestnem središču pa nakazuje, da igre na srečo jemljemo kot nekaj sprejemljivega, vsakdanjega, kot del običajnega mestnega utripa.
S tem se zabriše meja med dejavnostjo za odrasle z določenimi tveganji in svetom mladih. Mladostniki s težavami v duševnem zdravju so še posebej ranljivi za razvoj odvisnosti, saj lahko z igrami na srečo začasno skušajo izboljšati lastne počutje. Dostopen kazino na lokaciji, kjer se mladi vsakodnevno nahajajo, zato predstavlja pomemben okoljski dejavnik tveganja.
Odgovor MOL: soglasje izdano v skladu z zakonom
Na Mestni občini Ljubljana so na vprašanja in pomisleke glede novega kazinoja odgovorili, da so ravnali v skladu z zakonom. Izdali so soglasje k podelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na Čopovi.
Povedali so tudi, da poslovni prostor ni v lasti občine, zato po zaprtju trgovine z obutvijo niso vodili postopkov za izbor nove vsebine. Občina ne odloča o izboru dejavnosti v zasebnih poslovnih prostorih, lahko pa presoja skladnost dejavnosti z veljavno zakonodajo in prostorskimi akti.
Čeprav si mestno središče želijo razvijati v varen, odprt in kakovosten urbani prostor, so mnenja, da ima kazino vsaj pozitivno finančno plat. Del koncesijskih dajatev od iger na srečo se namreč vrača lokalnim skupnostim v turističnih območjih z namenom izboljšanja bivalnega okolja in razvoja turistične infrastrukture.
Pred nami so državnozborske volitve in z vseh strani smo obkroženi s soočenji, kampanjami in pogovori. Odločili smo se, da bomo političnim strankam poslali preprosto vprašanje. Zakaj bi vas volili mladi in študenti? Vsem strankam smo obrazložili, da je lahko njihov odgovor poljubne dolžine in vsebine.
V imenu stranke NSi nam je na vprašanje odgovoril David Tomažin, predsednik podmladka NSi in kandidat za poslanca.
Stranke NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča se na volitve 22. marca podajajo s skupno listo kandidatk in kandidatov za poslance.
NSi odgovarja na vprašanje, zakaj bi jih volili mladi in študenti
»V mladih vidimo našo prihodnost. Hočemo jim omogočiti okolje, kjer bodo lahko razvili ves svoj potencial in ustvarili svojo družino,« je uvodoma pojasnil in predstavil nekaj predlogov.
»Predlagali smo uvedbo študentskega s.p., ki bi mlade študente nagradil za njihovo podjetnost. Predlagamo sprejem in uvedbo slovenskih pokrajin, ki bi državo decentralizirale in spodbudilo mlade, da ostanejo na podeželju. Razbremenili bomo gospodarstvo in znižali davke, ker zaupamo ljudem, da vedo, kam nameniti svoj denar. Debirokratizirali bomo javni sektor, saj smo v letu 2026 in zagotovo znamo stvari bolje optimizirati. Stanovanjski problem bomo rešili z gradnjo študentskih domov, s povečanim dostopom do kredita, s privabljanjem kapitala in spremembo v kulturi, pri čemer bomo spodbujali zasebne in javno-zasebne gradnje, in omogočili hitrejšo izvedbo strateških projektov,« je dodal.
Tomažin je zaključil: »Mladi hočejo rešitve, hočejo pristnost. Radi imajo hitro izvedbo oz. učinkovitost. Videti hočejo dejanja, ne obljub. Glas za skupno listo NSi, SLS, Fokus je glas za stabilno, varno in razvojno naravnano Slovenijo. Slovenijo, kot jo mladi še kako potrebujemo.«
Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije z njo živi približno 50 milijonov ljudi, pri približno tretjini bolnikov pa zdravila napadov ne uspejo zadovoljivo nadzorovati. Prav zato znanstveniki intenzivno raziskujejo mehanizme, ki sprožajo epileptične napade in vplivajo na njihovo ponavljanje. Nova raziskava nakazuje, da bi lahko pomembno vlogo pri urejanju epilepsije igral spanec.
Kako epileptični napadi spreminjajo spanje?
Že prej je bilo znano, da imajo ljudje po epileptičnih napadih pogosto težave s spominom. Poskusi na živalih so pokazali, da lahko možgani v takšnih primerih utrjujejo povezave med nevroni, ki sprožajo napade, namesto da bi utrjevali običajne spomine. Vendar pa je bilo takšne procese pri ljudeh težko raziskovati, saj večina študij spremlja možgansko aktivnost le kratek čas in pogosto poteka v bolnišnicah.
Kot poudarja nevroznanstvenica dr. Erin Conrad z Univerze v Pensilvaniji, ki v raziskavi ni sodelovala, lahko bolnišnično okolje bistveno spremeni spalne vzorce: »Bivanje v bolnišnici lahko spremeni spanje in pogostost napadov zaradi prilagoditev zdravil, stresa, hrupa in motenih dnevnih rutin.«
Zato so raziskovalci v novi študiji uporabili drugačen pristop. Udeležencem so v možgane vstavili elektrode, ki so lahko več mesecev ali celo let spremljale možgansko aktivnost, medtem ko so bolniki spali doma. Tako so dobili realnejšo sliko, kako se spanec spreminja po napadih v vsakdanjem življenju. V raziskavo je bilo vključenih 11 bolnikov z epilepsijo, ki se ne odziva na zdravila. Del jih je imel vgrajene naprave za globoko možgansko stimulacijo, ki lahko zaznajo in zmanjšajo epileptično aktivnost, drugi pa so uporabljali sistem za spremljanje napadov, ki beleži možganske signale, vendar napadov ne prekine.
Rezultati so pokazali, da so udeleženci po napadu spali približno 24 minut dlje kot običajno, vendar niso bile vse faze spanja enako podaljšane. Raziskovalci so ugotovili, da se po epileptičnem napadu skrajša faza REM, ki je povezana s sanjanjem in obdelavo čustev. Povprečno je bila krajša za približno 12 minut. Čeprav se to morda zdi malo, je sprememba pomembna, saj REM faza običajno traja približno uro in štirideset minut.
Nevroznanstvenik dr. Laurent Sheybani z Univerze v Ženevi, ki prav tako ni sodeloval v raziskavi, pojasnjuje: »Dvanajst minut se morda ne zdi veliko, vendar je skupno trajanje REM spanja razmeroma kratko, zato je takšna sprememba lahko pomembna.«
Manjkajoči čas REM spanja nadomesti druga faza – globoko oziroma počasnovalovno spanje. Ta faza je ključna za utrjevanje spominov in reorganizacijo nevronskih povezav. Ena od hipotez raziskovalcev je, da možgani v tej fazi nehote »shranjujejo« tudi vzorce živčne aktivnosti, povezane z epileptičnim napadom.
Raziskovalci menijo, da bi lahko analize spalnih vzorcev v prihodnosti pomagale tudi pri napovedovanju epileptičnih napadov. Če bi se izkazalo, da določene spremembe v spanju povečajo verjetnost napada, bi jih lahko uporabili kot opozorilni signal. Takšne informacije bi bile še posebej dragocene pri bolnikih z epilepsijo, ki se ne odziva na zdravila, saj bi lahko omogočile pravočasno preventivno ukrepanje.
Dr. Conrad meni, da bi lahko posebno vlogo pri tem igrale naprave, ki sproti spremljajo možgansko aktivnost in se nanjo odzivajo. »Uporaba možganskih naprav, ki prilagajajo stimulacijo glede na napade in vzorce spanja, je zelo obetavna možnost,« pravi. Takšni sistemi delujejo po principu zaprte povratne zanke – zaznajo nenavadno možgansko aktivnost in sprožijo električni impulz, ki lahko napad ustavi ali oslabi.
»Če se teorija potrdi, bi lahko takšni prilagodljivi sistemi zaprte zanke postali nov način personaliziranega zdravljenja,« dodaja.
Razumevanje povezave med spanjem, spominom in epilepsijo bi lahko prineslo povsem nove terapevtske pristope. Eden izmed njih je ciljna električna stimulacija možganov, ki bi preprečila, da bi možgani med spanjem »utrjevali« vzorce, povezane z epileptičnimi napadi. Takšen pristop bi lahko dopolnjeval obstoječe zdravljenje z zdravili in pomagal predvsem bolnikom z najtežjimi oblikami bolezni.
Kot poudarja soavtor raziskave Vaclav Kremen z klinike Mayo: »Odpira se povsem novo področje terapevtskih možnosti, prilagojenih posameznemu bolniku.« Dodaja, da raziskovalci iščejo nove načine zdravljenja za bolnike, pri katerih zdravila ne delujejo: »Zelo smo predani iskanju terapij za ljudi z najtežjimi oblikami epilepsije, ki nimajo veliko možnosti z običajnimi zdravili.«
Podjetje Apple je v začetku marca predstavilo prenovljeno linijo prenosnikov MacBook. Poleg povsem novega modela MacBook Neo je prišla tudi nova generacija prenosnikov MacBook Air in MacBook Pro. Na prvi pogled gre za precej preprosto ponudbo, vendar se ob natančnejšem proučevanju izkaže, da bodoče kupce čaka kar nekaj pasti.
MacBook Neo: poceni Mac, ki pa ni za vsakogar
Največ pozornosti je verjetno pritegnil MacBook Neo. Gre za najcenejši Applov prenosnik doslej, ki je namenjen predvsem študentom in uporabnikom z osnovnimi potrebami. Naprava stane okoli 720 evrov. Ima 13-palčni zaslon, 8 GB pomnilnika in procesor A18 Pro, ki sicer izhaja iz iPhonov predlanske generacije.
Ta poteza je vsekakor zanimiva. Apple je že dolgo znan kot proizvajalec dragih prenosnikov, zato je cenovno dostopnejši model dobrodošel korak k širšemu krogu uporabnikov. Hkrati pa je treba priznati, da ima Neo nekaj omejitev.
Največja težava je prav procesor. Čeprav je A18 Pro dovolj zmogljiv za vsakodnevne naloge (brskanje po spletu, pisarniško delo ali ogled filmov), gre še vedno za čip, ki je bil primarno namenjen telefonom. To pomeni, da je zmogljivost precej nižja kot pri pravih Apple Silicon čipih iz serije M.
Na dolgi rok bodo morda tehnično manj podkovani kupci razočarani. Za približno 200 evrov več je namreč mogoče iz tujine naročiti lanski model MacBook Air M4, ki ponuja bistveno več procesorske moči in je zato veliko primernejši za zahtevnejše delo. Prav zaradi tega Neo za mnoge uporabnike ni najbolj smiselna izbira.
Druga novost je nova generacija modela MacBook Air. Apple je v ta prenosnik vgradil čip M5 z izboljšanim CPU-jem, GPU-jem in pospeševalniki za naloge umetne inteligence, kar omogoča hitrejše obratovanje različnih aplikacij in orodji za ustvarjanje.
Po zasnovi se Air sicer ni bistveno spremenil. Še vedno gre za enega najbolj uravnoteženih prenosnikov na trgu, ki združuje zmogljivost, majhno težo in dolgo avtonomijo baterije. V praksi bo za večino uporabnikov prav Air verjetno najbolj logična izbira v Applovi ponudbi, čeprav v primerjavi z modelom Neo izpade bistveno dražje.
Pomembna novost je tudi to, da je Apple končno nadgradil osnovno konfiguracijo diska: tokrat se konfiguracija začne pri 512 GB.
Največja past za kupce se skriva pri liniji MacBook Pro M5. Apple je namreč Pro modele posodobil še enkrat, kar je nekoliko nenavadno, saj smo večjo posodobitev dobili že oktobra.
Tokratna sprememba je na prvi pogled precej majhna. Osnovni model še vedno uporablja procesor M5, vendar ima zdaj 1 TB prostora za shranjevanje namesto 512 GB. Višji modeli pa so dobili zmogljivejša čipa M5 Pro in M5 Max ter nekaj izboljšav pri hitrosti SSD-ja in povezljivosti.
Težava je predvsem v tem, da bodo trgovci zelo verjetno še nekaj časa prodajali stare zaloge osnovnega modela s 512 GB. Kupci lahko zato spregledajo, da v resnici kupujejo starejšo konfiguracijo.
Pri nakupu bo zato treba zelo natančno preveriti specifikacije, predvsem količino prostora za shranjevanje.
Nove Applove naprave so sicer zelo zanimive, a letošnja ponudba prinaša tudi precej več zmede.
MacBook Neo je korak proti dostopnejšim Macom, vendar zaradi omejene zmogljivosti in cenovne primerjave z lanskim modelom MacBooka Air za večino uporabnikov ne predstavlja najbolj smiselne izbire. MacBook Air M5 ostaja najbolj uravnotežena izbira v Applovi ponudbi, pri nakupu MacBooka Pro pa je potrebno nekoliko več previdnosti.
V Ljubljani je potekala slavnostna podelitev nagrad Izbran produkt leta 2026, enega najobsežnejših in metodološko podprtih potrošniških izborov na slovenskem trgu. V okviru neodvisne, nacionalno reprezentativne raziskave je naziv Izbrana trgovina leta 2026 v kategoriji otroške opreme prejel Baby Center (Akids), naziv Izbran produkt trgovske znamke leta 2026 pa blagovna znamka FreeON, ki jo razvija in upravlja podjetje Apollo d.o.o., ki je del poslovne skupine, ki upravlja tudi Baby Center.
Gre za priznanje, ki temelji izključno na glasovanju potrošnikov, brez strokovnih komisij ali uredniških vplivov. Raziskavo je izvedlo podjetje Treetz pod metodološkim nadzorom družbe Deloitte, na vzorcu 1.500 slovenskih potrošnikov, skladno z mednarodnimi standardi ESOMAR. V času, ko je potrošnik izpostavljen presežku izbire in informacij, takšna potrditev presega simbolno raven. Predstavlja merljiv signal tržne relevantnosti in strateške usmerjenosti podjetja.
Dvojna potrditev poslovnega modela
Naziv Izbrana trgovina leta potrjuje pozicioniranje Baby Centra kot specializiranega omnichannel sistema za mlade družine, ki presega klasično maloprodajno funkcijo. Podjetje že več let gradi model, ki združuje strokovno svetovanje, razvoj lastnih blagovnih znamk in znamk v distribuciji, edukativne vsebine ter celostno podporo staršem skozi različne življenjske faze.
»Ko postaneš starš, se ne rodi samo otrok. Rodijo se nova vprašanja, nove odgovornosti in odločitve, ki štejejo. V Baby Centru ne želimo biti le trgovina. Smo kompas, sogovornik in podpora staršem v najlepšem, a hkrati najbolj občutljivem obdobju njihovega življenja,« poudarja Maja Ambrož, vodja marketinga.
»Naziv Izbrana trgovina leta za otroško opremo razumemo kot največji dokaz zaupanja. In zaupanje je valuta, ki jo vsak dan znova opravičujemo – z inovativnostjo, celovitostjo in iskreno osredotočenostjo na družine. Ta nagrada pripada naši celotni ekipi, ki vsak dan dela s srcem. In pripada staršem, ki nam zaupajo.«
Foto: Saša Despot
Ob tem priznanje za blagovno znamko FreeON potrjuje uspešnost strategije razvoja lastne trgovske znamke, ki temelji na jasni diferenciaciji, nadzoru kakovosti ter dostopnosti.
»FreeON ni nastal kot alternativa. Nastal je kot odgovor na potrebe staršev po varnih, kakovostnih in dostopnih izdelkih, ki ne sklepajo kompromisov,« dodaja Maja Ambrož. »Ta nagrada potrjuje, da lahko trgovska znamka postane močna blagovna znamka takrat, ko jo gradiš z znanjem, razumevanjem uporabnikov in jasno vizijo. FreeON danes niso le produkti. Je dokaz, da lahko ustvarjamo lastne rešitve, ki jih starši prepoznajo, izberejo in jim zaupajo. In to zaupanje je največja potrditev, da delamo prav.«
Potrošniški glas kot poslovni kompas
Izbor Izbran produkt leta je del globalnega sistema Voted Product of the Year, ki že skoraj štiri desetletja temelji na neodvisnih potrošniških raziskavah in deluje na več kot 40 trgih po svetu. Posebnost sistema je dvomodalni pristop, ki združuje zaznavanje in dejansko uporabniško izkušnjo ter primerjavo z relevantno konkurenco. Takšna metodologija omogoča, da naziv ni rezultat trenutnega vtisa, temveč preverjen signal tržne preference.
Za Baby Center in FreeON dvojno priznanje pomeni več kot komunikacijski moment. Predstavlja potrditev večletne strateške usmeritve v razvoj lastnih rešitev, gradnjo dolgoročnega zaupanja ter osredotočenost na resnične potrebe slovenskih družin.
V poslovnem kontekstu je to jasen dokaz, da je zaupanje merljivo in da je mogoče graditi model, kjer potrošnik ni zgolj kupec, temveč sooblikovalec uspeha znamke.
Tekom noči je v slavnem gledališču Dolby v Hollywoodu potekala že 98. podelitev oskarjev, najprestižnejših nagrad v filmski industriji. Slovesnost je že drugič vodil komik in televizijski voditelj Conan O'Brien, večer pa je prinesel številna presenečenja, preobrate in nekaj zelo čustvenih zahvalnih govorov.
Največ nagrad filmu Ena bitka za drugo
Največ nagrad je letos prejel film Ena bitka za drugo, ki je izmed 13 nominacij osvojil kar šest oskarjev. Slavil je v najpomembnejši kategoriji najboljšega filma, oskarja pa je prejel tudi režiser filma Paul Thomas Anderson. Film je bil nagrajen še za najboljši prirejeni scenarij, najboljšo montažo, najboljši casting ter najboljšo stransko moško vlogo. Oskarja v tej kategoriji je osvojil Sean Penn, ki je tako v svoji karieri prejel že tretji zlati kipec, letošnje podelitve pa se žal ni udeležil.
Veliko pozornosti je pritegnil tudi film Grešniki, ki je prejel rekordnih 16 nominacij. Ob koncu večera je filmska ekipa domov odnesla štiri oskarje, in sicer za najboljšo fotografijo, najboljši izvirni scenarij, najboljšo izvirno glasbo ter najboljšega igralca. V tej kategoriji je slavil Michael B. Jordan, za katerega je bila to prva nominacija za oskarja. Med njegovimi tekmeci sta bila tudi Leonardo DiCaprio in Timothée Chalamet, bitka pa je bila tesna.
Že na začetku večera je presenetila razglasitev zmagovalke v kategoriji najboljše stranske igralke. Oskarja je osvojila Amy Madigan za vlogo v grozljivki Ura izginotja – žanru, ki je na tovrstnih podelitvah pogosto zapostavljen.
Za enega večjih preobratov večera je poskrbela kategorija najboljšega kratkega igranega filma, kjer je prišlo do redkega izenačenja. Akademija je nagrado podelila dvema filmoma – Pevci in Dva človeka, ki si izmenjujeta slino.
Velik uspeh je dosegel tudi film Frankenstein, ki je nastal v sodelovanju platforme Netflix in režiserja Guillerma del Tora. Film je osvojil tri oskarje, in sicer za najboljšo scenografijo, najboljšo masko in pričesko ter najboljše kostume.
Po enega oskarja so prejeli še filmi Hamnet, Sentimentalna vrednost, Ura izginotja, F1 ter Avatar 3. Jessie Buckley je za lik mame v filmu Hamnet postala prva Irka, ki je prejela oskarja za glavno žensko vlogo. Nekoliko presenetljivo pa filma Veličastni Marty in Bugonia, kljub več nominacijam, letos nista osvojila nobene od prestižnih nagrad.
Vpis v srednje šole za mnoge učence predstavlja prvo večjo odločitev, ki jo sprejmejo sami in vpliva na njihovo prihodnost. Celo tisti, ki se vpisujejo na gimnazijo, imajo pogosto veliko možnosti, ki pridejo v poštev. Pri tem naj bi bil program splošnih gimnazij zelo primerljiv, praktično enak.
V praksi pa med gimnazijami kljub temu obstajajo razlike. Če ne drugega, veljajo nekatere gimnazije za težje od drugih. Po eni strani obljubljajo boljšo pripravo na maturo, po drugi strani učence skrbijo slabe ocene in preveč dela v štirih letih gimnazijskega programa. Kaj je torej bolje: težja gimnazija in lažja matura ali obratno?
Program je enak, znanje ne nujno
Dve gimnaziji lahko ponujata identične predmete, pri katerih se v osnovi jemlje enaka učna snov. Vsi bodo pri slovenščini predelali enaka literarna obdobja, se pri matematiki učili računati odvode in integrale, pri biologiji pa podrobno spoznali delovanje celice.
V teoriji to pomeni, da bi tako na »lažji« kot na »težji« gimnaziji lahko pridobili enako znanje. A to se ne zgodi vedno in razlogov je več. Za začetek se na »lažjo« gimnazijo v povprečju vpišejo nekoliko slabši učenci. Še vedno gre za sposobne učence, ki so bili v osnovni šoli nadpovprečni. Pa vendar bosta najboljša v razredu verjetno izbrala »težjo« gimnazijo, tisti nekoliko slabši ali manj motivirani pa »lažjo«.
To pomeni, da profesor na obeh gimnazijah morda že podzavestno nekoliko prilagodi kriterije povprečnemu dijaku – torej že pride do manjših razlik. Do dodatnih razlik pride v motivaciji posameznikov. Če ste obkroženi z geniji, motiviranimi dijaki, ki opravljajo domače naloge, se učijo in se držijo rokov oddaje projektov, boste enako ravnali tudi sami. Če vaši sošolci raje hodijo po žurkah, redno »špricajo« pouk in celo kontrolne naloge ter imajo slabe ocene, boste tudi sami izgubili zagon.
Pri vpisu na gimnazijo številni že razmišljajo korak dlje – in prav je tako: o vpisu na fakulteto namreč. Pri tem so pomembne ocene in rezultati mature. Treba je torej sprejeti kompromis med gimnazijo, ki bo dobro pripravila na maturo, obenem pa tudi ocene ne bodo preslabe.
A resnica (ki jo je težko sprejeti) je nekoliko drugačna: nekdo, ki ni bil sprejet ali pa je komaj ujel vpis na želeno fakulteto, je najverjetneje pri izbiri napravil napako. Želena fakulteta bo verjetno v vsakem primeru pretežka, torej študija ne bo zaključil ali pa ga bo zaključil šele po več letih trdega dela. Celo nekateri, ki so brez težav prišli do želenega študija, v prvem letniku obupajo. Pri naravoslovnih in tehničnih smereh je običajno pretežka matematika ali fizika.
V tistem trenutku si večina želi, da bi obiskovali težjo srednjo šolo s težjimi kontrolnimi nalogami in višjim standardom. Tako bi bili prisiljeni snov resnično razumeti, ne pa zgolj rešiti nekaj tipskih nalog, ki se vsako leto ponavljajo na testu. Zato pri izbiri gimnazije ne razmišljajte toliko o ocenah, temveč dajte prednost pridobljenemu znanju. Zveni kot kliše, a drži.
Čeprav se sliši logično, da bodo ocene na lažji gimnaziji lepše, to ni vedno res. Na težji gimnaziji bo morda šok ob prehodu iz osnovne šole res večji, morda bodo prve ocene res nekoliko slabše. Potem boste zelo verjetno sprejeli, da gimnazija pač zahteva več truda – če ga boste namenili učenju, tudi ocene ne bodo izostale. Skupaj s sošolci boste v podobni situaciji in za vse bo enako težko. Ker nihče ne želi biti najslabši, se vsi nekoliko bolj potrudijo.
Tudi učenje v skupinah ni redkost. Na lažji gimnaziji se vam hitro zgodi, da boste pristali v razredu manj motiviranih sošolcev, zato boste tudi sami ravnali enako. Šoli boste sicer res namenili zelo malo časa, a ocene ne bodo nujno dobre. Brez truda je namreč težko zadostiti celo nižjim standardom.
Kriteriji, ki so pri izbiri gimnazije zares pomembni
Pri izbiri gimnazije torej ne pustite, da vas premaga strah pred ocenami. Ocene bodo odraz vašega znanja, ne izbire gimnazije. Obstajajo precej pomembnejši razlogi, zakaj izbrati neko gimnazijo. Za začetek je pomemben program: poleg splošne gimnazije na primer obstajajo še klasične, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije.
Ni vseeno, katero izberete, saj se predmetniki med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z izbiro ne omejite pri vpisu na študij. Izbira klasične gimnazije je na primer manj primerna, če bi kasneje študirali fiziko (vpis ni nujno nemogoč, a vam bo manjkalo veliko predznanja pri naravoslovnih predmetih).
Če zaenkrat sploh ne veste, kaj bi kasneje počeli, je splošna gimnazija najbolj varna izbira. Precej banalen, a praktičen kriterij je bližina in logistika: kako boste vsak dan prispeli do gimnazije in koliko časa boste potrebovali za pot? Boste stanovali v študentskem domu?
Nato razmislite o posebnostih posameznih gimnazij: nekatere v tretjem in četrtem letniku nudijo program mednarodne mature, druge omogočajo učenje več tujih jezikov, tretje imajo močne povezave za mednarodne izmenjave, nekatere nudijo dodatne ugodnosti in boljše pogoje športnikom, druge več ekskurzij in obšolskih dejavnosti.
Vse to, skupaj z osebnim občutkom (ki ga dobite na informativnih dnevih, dnevih odprtih vrat in ostalih ponudbah za učence), so pomembni kriteriji – ne pa strah pred slabimi ocenami. Seveda upoštevajte tudi nasvete in izkušnje starejših, ki že obiskujejo gimnazijo. A ne pustite, da vas ti preveč prestrašijo.
Pred nami so državnozborske volitve in z vseh strani smo obkroženi s soočenji, kampanjami in pogovori. Odločili smo se, da bomo političnim strankam poslali preprosto vprašanje. Zakaj bi vas volili mladi in študenti?
Vsem strankam smo obrazložili, da je lahko njihov odgovor poljubne dolžine in vsebine. To so nam odgovorili iz stranke Mi, socialisti!.
»Ne ponujamo le kozmetičnih popravkov, temveč korenite spremembe«
»Smo na prelomni točki in prav mladi bodo najbolj občutili posledice odločitev, ki jih sprejema politika. V prihajajočem mandatu se bo odločalo, ali se bo javno zdravstvo dokončno zlomilo pod pritiski privatizatorjev, ali bomo družbeno blaginjo zamenjali za interese orožarskih lobijev in vojnih jastrebov, medtem ko iz leta v leto več ljudi životari, ali bo država stopnjevala policijsko represijo in mlade silila v vojaške uniforme, ali bomo stanovanja namesto bivanju v njih namenjali plemenitenju premoženja bogatih in, nenazadnje, ali bomo dobičke korporacij dokončno postavili pred varovanje okolja in podnebja,« mladim sporočajo iz stranke Mi, socialisti!
»Mi, socialisti! smo trn v peti kapitala in orožarjev, saj na teh področjih ne ponujamo le kozmetičnih popravkov, temveč korenite spremembe, ki so za mlade generacije eksistenčnega pomena: vsem dostopno javno zdravstvo in odpravo dvoživk, politiko miru in bratstva med narodi ter izstop iz zveze NATO, dostopna stanovanja in ostro ukrepanje proti kopičenju nepremičnin ter brezkompromisno zeleno politiko za zaščito narave pred pogoltnostjo kapitala,« so dodali.
Vsak dan zdravniki po vsem svetu pišejo recepte za svoje paciente. Po grobih ocenah se po vsem svetu napiše 350 milijonov receptov na dan. Najpogosteje zdravniki predpisujejo zdravila za kronične bolezni kot so visok pritisk, visok holesterol, sladkorna bolezen, srčno popuščanje in druge. Katero zdravilo pa zdravniki predpisujejo najpogosteje?
Zdravila z atorvastatinom
Po informacijah Definitive Healthcare so zdravila z atorvastatinom najpogosteje napisana zdravila na svetu.
Atorvastatin je zdravilo na recept, ki se uporablja za zdravljenje povišanega holesterola v krvi in za zmanjševanje tveganja za srčno-žilne dogodke, kot so srčni infarkt, možganska kap in angina pektoris.
Zdravilo pomaga znižati raven LDL-holesterola (t. i. »slabega« holesterola) in trigliceridov ter hkrati poveča raven HDL-holesterola (»dobrega« holesterola), s čimer izboljša celoten lipidni profil. Učinkovina atorvastatin kalcij spada v skupino zdravil, imenovanih zaviralci HMG-CoA reduktaze oziroma statini. Tablete atorvastatina se običajno jemljejo enkrat dnevno, s hrano ali brez nje.
Atorvastatin deluje tako, da v jetrih zavira encim, ki sodeluje pri nastajanju holesterola. Zaradi tega jetra proizvajajo manj holesterola, hkrati pa iz krvi odstranjujejo več LDL-holesterola, kar vodi do znižanja njegove koncentracije v krvi. Zdravilo predpisujemo predvsem pri povišanem holesterolu oziroma motnjah maščob v krvi (hiperlipidemiji), pri družinski hiperholesterolemiji ter pri bolnikih s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Uporablja se tudi pri bolnikih, ki že imajo koronarno srčno bolezen, ali pri tistih z več dejavniki tveganja, kot je sladkorna bolezen tipa 2, da se zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
V Sloveniji je na voljo več zdravil, ki vsebujejo učinkovino atorvastatin. Gre za zdravila iz skupine statinov, ki se uporabljajo za zniževanje ravni maščob v krvi in za preprečevanje srčno-žilnih zapletov. Med najpogosteje uporabljenimi predstavniki so Atoris, Atorvastatin Lek in Sortis, ki vsebujejo isto učinkovino, razlikujejo pa se predvsem po proizvajalcu in trgovskem imenu.
Atoris je eno najpogosteje predpisanih zdravil z atorvastatinom v Sloveniji, proizvaja pa ga slovensko farmacevtsko podjetje Krka. Zdravilo spada v skupino statinov in se uporablja za zniževanje povišanega holesterola in trigliceridov v krvi, kadar spremembe življenjskega sloga in dieta niso dovolj učinkovite. Predpisuje se tudi bolnikom z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, saj lahko zmanjša verjetnost srčnega infarkta ali drugih zapletov. Na voljo je v več jakostih (npr. 10 mg, 20 mg, 30 mg, 40 mg in 60 mg), kar omogoča prilagajanje odmerka posameznemu bolniku.
Atorvastatin Lek je generično zdravilo z isto učinkovino, ki ga proizvaja farmacevtsko podjetje Lek. Spada v isto skupino statinov in se uporablja za uravnavanje ravni lipidov v krvi, predvsem za zniževanje holesterola in trigliceridov. Predpisuje se pri bolnikih s povišanimi maščobami v krvi, pri družinski hiperholesterolemiji ter pri bolnikih z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, kadar dieta in spremembe življenjskega sloga niso dovolj učinkovite.
Sortis je izvirno zdravilo z atorvastatinom, ki je bilo razvito kot originalna blagovna znamka te učinkovine. Tudi to zdravilo deluje kot zaviralec encima HMG-CoA reduktaze in se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije ter mešanih motenj lipidov v krvi. Predpisuje se za zniževanje ravni holesterola in za zmanjšanje tveganja srčno-žilnih zapletov pri bolnikih z večjim tveganjem za srčno bolezen.
Mednarodna serija univerzitetne košarke načrtuje tekme v naši bližini. Kot predlagajo, bi prirejali tekme univerzitetne košarke v začetku sezone za ekipe z balkanskimi povezavami. Za Slovence bi to lahko pomenilo le uro ali nekaj ur vožnje, saj so načrte usmerili v Zagreb in Beograd.
Univerzitetne košarkarske ekipe vse bolj polnijo svoje ekipe z evropskimi talenti
Zdaj imajo v načrtu, da se odmevne univerzitetne tekme pripeljejo na dve največji košarkarski žarišči na celini. Tekme naj bi že novembra prišle v Zagreb in Beograd v okviru nove mednarodne serije univerzitetne košarke, ki jo skupaj začenjata Intersport in Rochelle Management Group.
Po besedah Marka Starsiaka, višjega podpredsednika in generalnega direktorja košarke pri Intersportu, je cilj, da štiri ekipe odigrajo dve tekmi, eno v Zagrebu v sodelovanju s profesionalno ekipo KK Cibona na lokaciji, ki še ni določena, in eno v beograjski areni v Srbiji. Tekme naj bi potekale v prvem tednu sezone 2026–27, da se omogoči čim večja prilagodljivost z vidika potovanja. Če je časovnica preveč skrajšana, da bi to izvedli, Intersport pričakuje, da bo na eno od obeh lokacij pripeljal dve ekipi za enkratno tekmo, nato pa bo dogodek v prihodnosti še povečal.
»Zavedamo se, da je to ambiciozen cilj za osem mesecev, vendar se stvari v univerzitetni atletiki tako hitro odvijajo z vidika novačenja in ustvarjanja igre, da menimo, da obstaja zelo dobra priložnost in pot za to,« pravi Starsiak. »Mislim, da je to naš minimalni izdelek in cilj za 1. letnik z možnostjo, da ga v 2. in 3. letniku in naprej razširimo.«
To ni prvič, da univerzitetne ekipe igrajo v Evropi
Leta 2022 sta Michigan in Kentucky odigrala tekmo v Londonu, nekaj tekem v letu 2010 pa je bilo odigranih na Severnem Irskem v okviru turnirja. Naslednjo sezono bosta Villanova in Notre Dame odprla sezono v Rimu blizu Vatikana, kar je deloma spodbudilo dejstvo, da je bil papež Leon XIV. alumn Villanove.
Dogodki v Zagrebu in Beogradu so usmerjeni na dve območji, polni potencialnih univerzitetnih talentov. Balkanske države imajo že dolgo poti v ligo NBA, vendar so nedavne spremembe v univerzitetni krajini spremenile države, kot sta Hrvaška in Srbija, v žarišča novačenja univerzitetnih igralcev.
Trenutno je na Hrvaškem na seznamu 44 igralcev prve divizije iz Srbije in še 16 z domačimi kraji, pričakuje pa se, da se bo to število še naprej povečevalo, saj vrhunski programi vlagajo več sredstev v novačenje po vsej Evropi. Z NIL in sporazumi o delitvi prihodkov imajo univerzitetne ekipe vse večjo finančno moč, da iz evropskih profesionalnih ekip izvlečejo vrhunske mlade talente. Beograjska ekipa, Mega Superbet, je to sezono poslala šest igralcev iz lanske ekipe na višje univerzitetne programe. KK Cibona, s katero sodelujeta Intersport in Rochelle v Zagrebu, ima več igralcev, ki bi se lahko sčasoma odpravili na fakulteto.
Glavni trener Illinoisa Brad Underwood, eden največjih uporabnikov mednarodnega novačenja igralcev, je leta 2024 za Sports Illustrated povedal, da je za igralce v tujini ključnega pomena, da redno vidijo logotip Illinoisa, saj se z njimi odpravijo na novačenje na celino. Naslednji korak za številne ekipe, ki se ukvarjajo z novačenjem evropskih talentov, bi lahko bilo igranje tekem v regiji.
Postopek novačenja ekip za dogodek je v teku, pravi Starsiak, čeprav še ni bilo sprejetih nobenih zavez. Kljub temu je trdno prepričan, da je vsaj v zgodnjih fazah dogodka ključnega pomena, da imajo ekipe, ki jih pripeljejo, povezavo z Balkanom, bodisi v obliki sedanjega ali nekdanjega igralca, ki se sliši dobro.
»Če gledate vrhunce in videoposnetke na YouTubu hrvaške in srbske košarkarske lige, boste videli pirotehniko na zabaven način, pirotehniko na agresiven način, polne stadione, ljudi, ki so navdušeni in strastni glede tamkajšnjega športa,« pravi Starsiak.
»Ko se resno lotevamo zaposlovanja ekipe, ki presega tisto, kar smo že storili, moramo biti precej namensko premišljeni pri tem, koga bomo tja pripeljali. … Sprva moramo biti res pametni pri tem, koga bomo pripeljali in zakaj ter kakšne so naravne zgodbe, nato pa so te naravne zgodbe lahko spodbudne za precej kul in zabavno vzdušje.«
Legitimnost bodočega dogodka med domačini krepita tudi dva člana Dvorane slavnih, ki imata tesne vezi z regijo.
Toni Kukoč in Vlade Divac bosta ambasadorja
»Sodelovanje s pionirskimi vzhodnoevropskimi košarkarskimi legendami, kot sta Toni Kukoč in Vlade Divac, pri vračanju univerzitetne košarke v Evropo je neverjetno vznemirljivo,« je dejal Scott Rochelle, ki je pred ustanovitvijo svoje vodstvene skupine nekaj časa preživel kot predsednik Združenja upokojenih igralcev NBA.
»Te ikone so pred desetletji pomagale zgraditi most med evropsko in ameriško košarko, zdaj pa imamo priložnost, da naslednjo generacijo igralcev pripeljemo do tekmovanja pred navijači in skupnostmi, ki so oblikovale globalno igro. To je močan trenutek za zaključek kroga za ta šport.«
Starsiak pravi, da bi se lahko mednarodna serija v prihodnjih letih razširila po vsej Evropi in na druge celine, z ambicijo, da bi vodila mednarodno širitev športa. Razširjeni urniki v univerzitetni košarki ustvarjajo tudi dodatne priložnosti, saj se bo sezona športa premaknila z 31 na največ 32 tekem, v prihodnjih letih pa se bodo razpravljali o nadaljnji rasti.
Mednarodne tekme bi lahko ponudile tudi priložnosti za večjo udeležbo v NIL, kar bi olajšalo sklepanje poslov, ki jih je za mednarodne študente težje izvesti, ko so v ZDA s študentskimi vizumi, in zagotovilo dragocene dolarje ‘nad zgornjo mejo' nad zgornjo mejo deleža prihodkov. Vendar je Starsiak poudaril, da bodo mednarodni dogodki, ki se bodo začeli v Zagrebu in Srbiji, zelo usmerjeni v kraje, ki so lačni košarke in so naravno primerni za univerzitetne ekipe, ki želijo povečati svojo prisotnost.
»Ne dirkamo na vrh gore, da bi igrali tekmo na najbolj naključni lokaciji za največ denarja,« pravi Starsiak.
