Zakaj bi mladi volili Levico? Odgovorili so nam na preprosto vprašanje

Pred nami so državnozborske volitve in z vseh strani smo obkroženi s soočenji, kampanjami in pogovori. Odločili smo se, da bomo političnim strankam poslali preprosto vprašanje. Zakaj bi vas volili mladi in študenti?

Vsem strankam smo obrazložili, da je lahko njihov odgovor poljubne dolžine in vsebine. To so nam odgovorili iz podmladka stranke Levica.

Levica in Vesna – zelena stranka sta vložili skupno kanidatno listo.

Levica: naše ideje niso ideološke puhlice, ampak …

»Levica je že od svojega nastanka ponujala alternative in rešitve za te krize. Predvsem, kako se iz njih prebiti, kako jih reševati in kako preprečiti njihov ponovni nastanek. V iztekajočem se mandatu smo dokazali, da naše ideje niso ideološke puhlice, ampak konkretni in izvedljivi projekti, ki se poznajo v življenju ljudi,« so nam uvodoma pojasnili.

»Zagnali smo največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji. Odpravili smo krivico pri štipendijah, tako da lahko danes študenti in dijaki hkrati prejemajo Zoisovo in državno štipendijo. Minimalno plačo smo zvišali na več kot 1000 evrov neto, kar pomembno vpliva tudi na mlade na začetku njihove delovne poti. Odkar ministrstvo za delo vodi Luka Mesec, se je minimalna urna postavka za študentsko delo zvišala za skoraj 50 %. Povečali smo tudi subvencije za študentsko prehrano in prenovili zastarel razpis za ponudnike, pri čemer smo dali več prostora javnim menzam in izboljšali dostopnost bonov tudi v mestih brez univerz,« so predstavili uspešne ukrepe v preteklosti.

Napovedali so tudi prihodnost: »V naslednjem mandatu želimo storitev posredovanja študentskega dela v celoti prenesti na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, da zasebni servisi in agencije ne bodo več služili na račun že tako prekarnega dela študentov. Zavzemali se bomo tudi za ukinitev ŠOU, ki pod pretvezo zastopanja študentk in študentov ustvarja milijonske prihodke tudi iz študentskega dela.«

Več študentskih domov in širjenje prekarnosti

»Zagovarjamo tudi uvedbo javnih menz kot glavnih ponudnikov študentske prehrane, saj je to edini način, da študentom zagotovimo cenovno dostopno, javno in kakovostno prehrano. Nadaljevali bomo gradnjo javnih najemnih stanovanj ter uvedli nepremičninski davek na drugo in vsako naslednjo nepremičnino, s čimer želimo omejiti špekulacije in na trg vrniti več stanovanj. Zgradili bomo tudi več novih študentskih domov in pospešeno nadaljevali s prenovami obstoječih, ki so velikokrat dotrajani in neprimerni za bivanje,« so dodali.

»Odločno bomo posegli tudi v širjenje prekarnosti, ki danes posebej prizadene mlade in študente. Zavzemali se bomo za zapiranje lukenj v zakonodaji, ki omogočajo navidezno samozaposlovanje, veriženje pogodb, prikrita delovna razmerja in druge oblike prekarnega dela, ter okrepili nadzor nad kršitvami delavskih pravic,« so še izpostavili.

»Mladi ne smemo vstopati na trg dela v negotove zaposlitve, temveč v stabilnost, varnost in dostojno delo,« so zaključili pri stranki Levica.

Rektor Univerze v Mariboru nam je pojasnil ozadje ‘epsteinovskih praks’, ki jih je omenila Vesna V. Godina

0

Vesna V. Godina je v svoji kolumni za Ona Plus spregovorila o svoji upokojitvi in stanju na mariborski univerzi, kjer je delovala zadnja leta.

Mariborska univerza se sooča s kritikami

»To je moja zadnja kolumna pred upokojitvijo. Danes odhajam v težko pričakovani pokoj, a ne, ker ne bi več zmogla, ampak zaradi odnosov na univerzi,« je zapisala v uvodu v kolumno z naslovom ‘Zaradi the epsteinovskih praks na univerzi sem šla v pokoj'..

V kolumni opiše tudi svoje izkušnje s seksizmom, starizmom, mladizmom in drugimi: »Dela ni dobila tista oseba, ki je v resnici najboljša, najbolj pripravljena. Ki največ zna. In ki je tudi s strani študentov razpoznana kot vrhunska. Ampak epsteinovci. In trumpovci. Ob izdatni pomoči maxwellovk. Ob tem znanje in druge sposobnosti niso pomembni. Pomembna je igra moči. Neprikriti seksizem. In ‘mladizem'.«

O vsebini kolumne smo se obrnili na rektorja Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravka Kačiča.

Maribor cityscape with University building, view from Cathedral, Slovenia
Foto: Panama7 iz iStock

Izražanje osebnega mnenja, nič drugega

»Dr. Vesna V. Godina je upokojena sodelavka Univerze v Mariboru, ki v omenjeni kolumni poljudne revije Ona Plus izraža osebna mnenja,« je uvodoma pojasnil rektor Zdravko Kačič.

»Posebej v delu, kjer navaja domnevne nepravilnosti vezane na etiko in integriteto menimo, da so njena mnenja izrazito subjektivna in ne odražajo dejanskega stanja, saj ne beležimo formalnih prijav kršitev etike oziroma integritete s strani zaposlenih, ki bi bile skladne z njenim zapisom,« so dodali iz kabineta rektorja.

»Na univerzi v Mariboru dosledno sledimo zakonodaji in nacionalnim ter evropskim smernicam na področju zagotavljanja varovanja dostojanstva delavcev. Izvajamo preventivne aktivnosti in imamo sprejete ustrezne akte za zagotavljanje okolja v katerem se s strani zaposlenih in študentov zagotavlja spoštovanje etike in integritete. Prav tako imamo vzpostavljene ustrezne poti prijave morebitnih zaznanih kršitev in predvidene postopke obravnave le-teh. Vzpostavljene poti prijave varujejo prijavitelja in v določenih primerih omogočajo tudi njegovo anonimnost oz. varovanje njegove identitete,« so nam odgovorili na vprašanje o okolju, v katerem delujejo zaposleni in študenti.

»Menimo, da je delovno okolje na Univerzi v Mariboru varno, spodbudno in da študenti ter zaposleni  v veliki večini uspešno uresničujejo naše poslanstvo, ki temelji na iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti, svobodi duha, sodelovanju in izmenjavi spoznanega v znanosti, umetnosti in izobraževanju,« so še dodali.

Najlepši slapovi v Evropi, ki vas bodo pustili brez besed

0

Evropa ni le mesta, muzeji in zgodovinske znamenitosti. Celina skriva dramatične pokrajine, kjer voda pada z mogočnih sten, se razliva čez turkizna jezera ali se v meglici razprši nad zelenimi dolinami. Slapovi so med najbolj impresivnimi naravnimi prizori in pogosto ponujajo popolno kombinacijo razgleda, svežine in gibanja.

Plitviški slapovi, Hrvaška

Plitviška jezera so eden najbolj osupljivih naravnih prizorov v Evropi. Sistem 16 jezer povezuje več kot 90 slapov, ki se spuščajo čez apnenčaste pregrade in ustvarjajo značilno turkizno barvo vode. Lesene poti vodijo tik nad slapovi, kar obiskovalcu omogoča skoraj neposreden stik z vodo. Zvok padajoče vode se prepleta z gozdnim šumom, celotno območje pa je pod zaščito UNESCO. Najlepši so spomladi in zgodaj poleti, ko je pretok vode najmočnejši.

Main Waterfalls in Spring at Plitvice Jezera Croatia
Foto: nikpal iz iStock

Rheinfall, Švica

Renski slapovi pri Schaffhausnu veljajo za največje slapove v Evropi po količini pretoka vode. Čeprav niso med najvišjimi, njihova širina in moč ustvarjata izjemno energijo. Voda se s 23 metrov višine razliva čez 150 metrov široko steno in ustvarja neprekinjen, bučeč prizor. Do slapov se lahko približate z razglednih ploščadi ali celo s čolnom, ki vas pripelje skoraj do središča vodne mase. Najbolj dramatični so junija in julija, ko taljenje alpskega snega poveča pretok.

Water vigorously tumbles down the Rhine Falls, creating mist and rainbows. Surrounding cliffs and trees enhance the natural beauty, while buildings rise in the background during sunset.
Foto: Miguel Angel Soutullo Alvarez iz iStock

Krimml, Avstrija

Slapovi Krimml se nahajajo v narodnem parku Hohe Tauern v Avstriji in so s skupno višino okoli 380 metrov najvišji slapovi v državi. Razdeljeni so v tri stopnje, ki se mogočno spuščajo po alpski steni. Pohodna pot ob slapovih omogoča postopno vzpenjanje in razglede z različnih višinskih točk, kjer se perspektiva vsakič spremeni. Kombinacija visokogorske pokrajine, gozdov in hladne vodne meglice ustvarja izrazito alpsko doživetje. Najprimernejši čas za obisk je pozna pomlad ali poletje, ko je dostop lažji in pretok zaradi taljenja snega najmočnejši.

Krimml Waterfall in Austria. Located near Tyrol, and also known as Krimmler Wasserfälle, they are the biggest waterfall in Europe, with a length of 380 meters.
Foto: MilanMaksovic iz iStock

Skógafoss, Islandija

Skógafoss je eden najbolj prepoznavnih islandskih slapov. Voda pada s približno 60 metrov višine v skoraj popolni, ravni zavesi. Zaradi širine in enotne oblike deluje slap izjemno mogočno, ob sončnih dneh pa se pogosto pojavi mavrica. Do njegovega vrha vodijo stopnice, od koder se odpira razgled na islandsko pokrajino. Pozimi slap delno zamrzne in ustvari ledene strukture, poleti pa je dostop lažji in svetloba mehkejša.

Skogafoss waterfall and Skoga river. Famous landmark of Iceland. Summer landscape on a sunny day. Amazing in nature
Foto: Kotenko_A iz iStock

Cascata delle Marmore, Italija

Slap Marmore v Umbriji je poseben primer, saj gre za umetno ustvarjen slap, ki so ga zgradili že stari Rimljani. S skupno višino 165 metrov sodi med najvišje umetne slapove na svetu. Pretok vode je nadzorovan, zato slap ni vedno v polni moči, urnik odpiranja zapornic pa je javno objavljen. Ko je pretok povečan, voda ustvarja izjemno dramatičen prizor in gosto meglico. Zgodovinska dimenzija daje temu slapu dodatno vrednost.

Marmore falls, Cascata delle Marmore, in Umbria region, Italy
Foto: phbcz iz iStock

Møllafoss, Ferski otoki

Møllafoss pada z visoke travnate pečine neposredno v Atlantski ocean. Ob njem stoji majhna vasica z značilnimi hišami s travnatimi strehami, kar ustvarja eno najbolj fotografiranih podob severne Evrope. Pokrajina je surova, vetrovna in dramatična, slap pa deluje kot naravna meja med kopnim in morjem. Najlepši je v poletnih mesecih, ko so dnevi daljši in vreme stabilnejše, čeprav ostaja severnoatlantska klima nepredvidljiva.

Faroe island landscape - waterfall with rainbow, Denmark
Foto: TomasSereda iz iStock

Bigar, Romunija

Slap Bigar je postal znan zaradi svoje nenavadne, skoraj popolne kupolaste oblike, čez katero voda enakomerno polzi po mahoviti površini. Njegova geometrija je delovala skoraj preveč popolno, da bi bila naravna. Leta 2021 se je del skalne strukture porušil, zato je današnja podoba nekoliko drugačna kot na starejših fotografijah. Kljub temu območje ostaja zanimivo zaradi svoje nenavadne strukture in gozdne kulise. Najlepši je spomladi, ko je pretok vode večji.

Waterfall Bigar. Located at the intersection with the parallel 45 in Romania
Foto: porojnicu iz iStock

Tedenski horoskop: 16. – 22. marec 2026

0

Prihajajoči teden je namenjen osredotočanju na čustveno zavedanje in praktično razmišljanje. Luna spodbuja druženja, povezovanje in izmenjavo idej ter poglablja intuicijo in empatijo. Konec tedna prinaša nov val poguma in sveže motivacije.

Oven (21. marec – 19. april)

Zate se teden prične mirno. Luna je v začetku tedna v znamenju Vodnarja in spodbuja timsko delo ter komunikacijo s prijatelji. Ko sredi tedna luna vstopi v znamenje Rib, se boš morda počutil bolj premišljeno ali čustveno. Vzemi si čas za počitek in razmislek v samoti. Proti koncu tedna se boš počutil poln energije in samozavesti. Kljub temu pred sprejemanjem pomembnih odločitev skrbno preglej in pretehtaj vse informacije.

Mantra tega tedna: “Samozavest.”

Bik (20. april – 20. maj)

Ta teden so v ospredju tvoje službene odgovornosti in javna podoba. Ko se luna premakne v znamenje Rib, postanejo pomembna prijateljstva in poznanstva. Morda boš deležen predvsem čustvene podpore drugih in nič ni narobe, če kdaj potrebuješ pomoč ali nasvet. Potrpežljivost ti pomaga sprejemati modre odločitve.

Mantra tega tedna: “Prijatelji.”

Dvojčka (21. maj – 20. junij)

Tvoj teden se začne z radovednostjo in učenjem. Luna spodbuja potovanja, zanimive pogovore in nove perspektive. V drugi polovici tedna posveti nekaj pozornosti tudi kariernim zadevam in drugim odgovornostim. Teden je lahko tudi zelo čustveno naporen, zato ne pozabi vzeti časa za počitek.

Mantra tega tedna: “Ideja.”

Rak (21. junij – 22. julij)

Ta teden je poudarek na financah in skupni odgovornosti. Preglej svoj proračun in bodi pozoren na nepredvidene izdatke. Morda se bo zgodilo nekaj, kar bo vplivalo na tvojo rast optimizma in navdiha. Izkoristi trenutek. Pojavijo se lahko nove ideje za učenje ali potovanja. Ob koncu tedna se osredotoči na karierne cilje in ambicije.

Mantra tega tedna: “Načrt.”

Lev (23. julij-22. avgust)

Ta teden se osredotoči na odnose ter razumevanje sebe in ljudi okoli sebe. Iskreni pogovori lahko razjasnijo nesporazume in te še bolj povežejo z ljubljenimi osebami. V drugi polovici tedna se čustvena intenzivnost še poveča. Izboljšalo se bosta tvoje razpoloženje in samozavest. Nove ideje in potovalni načrti te lahko navdihnejo in spodbudijo k novim dogodivščinam.

Mantra tega tedna: “Pogovor.”

Devica (23. avgust – 23. september)

Ta teden sta v ospredju organizacija in ravnovesje. Čas je za delo, a tudi za počitek. Luna poudarja tvoje delovne rutine in odgovornosti. Morda boš motiviran za izboljšanje učinkovitosti. Odnosi z bližnjimi bodo zahtevali več razumevanja in potrpežljivosti. Konec tedna preusmeri pozornost na finančno načrtovanje in skupne vire.

Mantra tega tedna: “Organizacija.”

Tehtnica (23. september – 21. oktober)

Teden se začne z ustvarjalnostjo in navdihom. Luna te lahko spodbudi k družabnim stikom in ustvarjalnim idejam. Vzemi si čas za kreativnost. Pozornost usmeri tudi na svoje zdravje in vsakodnevne rutine. Pomembno je predvsem čustveno ravnovesje, nekaj pozornosti pa posveti tudi partnerstvu in komunikaciji.

Mantra tega tedna: “Kreativnost.”

Škorpijon (22. oktober – 21. november)

Pozornost bo ta teden usmerjena predvsem na domače in družinske zadeve. Morda boš čutil potrebo po več udobja in stabilnosti. V drugi polovici tedna se povečata ustvarjalnost in romantika. Luna lahko spodbudi tudi tvojo produktivnost in osredotočenost na delo. Zdaj je pravi čas, da zaključiš projekte ali se lotiš tistih, o katerih sanjaš že dolgo.

Mantra tega tedna: “Družina.”

Strelec (22. november – 21. december)

Teden prinaša čas aktivne komunikacije in učenja. Užival boš v zanimivih pogovorih in deljenju novih idej. Ne pozabi, da pozornost potrebujeta tudi dom in družina. Konec tedna se vrneta ustvarjalnost in samozavest, to obdobje pa spodbuja pozitivno razmišljanje.

Mantra tega tedna: “Učenje.”

Kozorog (22. december – 19. januar)

Ta teden si osredotočen na finančno stabilnost. Preglej izdatke in pripravi finančni načrt za naslednji mesec. Pri pomembnih finančnih odločitvah se posvetuj s partnerjem ali prijateljem. Komunikacija postane bolj lahkotna in počutiš se bolj razumljen. Pozornost pritegnejo tudi domači dogodki in družinski pogovori. Ostani miren in spoštljiv, tudi če se z nekom ne strinjaš.

Mantra tega tedna: “Stabilnost.”

Vodnar (20. januar – 18. februar)

Čustvena jasnost tega tedna povečuje tvoje samozavedanje in samozavest. Morda boš pripravljen in motiviran izraziti svoje ideje ali mnenje. Ob premiku lune se lahko izboljšata tvoja komunikacija in socialne interakcije. Sprejmi povabilo na družabni večer s prijatelji. Vzemi si čas za sprostitev, saj si v preteklih tednih veliko naredil.

Mantra tega tedna: “Sprosti se.”

Ribi (19. februar – 20. marec)

Čas je za osebno refleksijo in čustveno rast. Teden je namenjen počitku, zavedanju, sprejemanju sebe in globoki umiritvi. Čeprav te čaka veliko dela in obveznosti, ki jih ne moreš premakniti, ne pozabi vzeti časa tudi zase, za ljudi, ki jih imaš rad, in za stvari, ki ti narišejo nasmeh na obraz.

Mantra tega tedna: “Sreča.”

5 korakov za pregled literature: le tako bo zaključno delo zaokrožena celota

0

Pregled literature je pogosto prvi korak pri pisanju kateregakoli zaključnega dela, raziskovalne ali seminarske naloge: diplomska in magistrska naloga ter doktorska disertacija brez tega ne gre. Gre za povzetek ključnih raziskav na vašem področju, hkrati pa izpostavi vrzeli v znanju. Ker je običajno zelo obsežen in morda sploh ne veste, kje se ga lotiti, lahko sledite spodnjim petim korakom.

Jasno definirajte vrsto pregleda literature

Pregled literature je lahko sistematičen ali narativen. Narativni pregled je način, ki bi ga intuitivno izbrala večina ljudi: začnete z nekaj ključnimi besedami, nato pa svoje iskanje širite z branjem referenc v pomembnih člankih. Ključne besede lahko sproti spreminjate in precej svobodno odločate, katere članke boste vključili. Druga možnost je sistematični pregled. Kot že ime pove, ima ta pristop bolj strogo strukturo, in sicer z jasno določenimi iskalnimi izrazi ter kriteriji za vključitev ali izključitev člankov.

Tako najprej najdete vse potencialno relevantne raziskave, nato pa jih z natančnimi kriteriji zožite na tiste, ki jih boste analizirali. Katera oblika je primerna, je odvisno od vaše teme in raziskovalnega vprašanja, zato se o tem posvetujte z mentorjem.

Systematic vs Scoping vs Narrative Review: Which One Gets You Published?

Poskrbite za dobro organizacijo

Glavni izziv pri pregledu literature je obvladovanje ogromne količine člankov, ki jih boste prebrali. Pri tem velja pravilo: zapišite si vse. Nikoli se ne boste natančno spomnili, kaj ste prebrali ali kje ste to našli. Med pregledom literature je precej običajno, da imate odprtih milijon zavihkov v brskalniku. Običajno gre za članke, ki jih nameravate nekoč prebrati, a v resnici najverjetneje nikoli ne pridete do njih. Ikone zavihkov kmalu postanejo tako majhne, da niti odprt članek ni zagotovilo, da ga boste kadarkoli spet našli. Zato je zelo pomembno, da zgodaj izberete sistem za beleženje zapiskov. Ena možnost je preglednica, ki vsebuje:

  • naslov članka
  • prvega avtorja
  • leto objave
  • ključne besede (pomaga pri iskanju relevantnih delov)
  • glavne opombe o članku

V preglednici si zabeležite tudi, katere članke ste že prebrali. Seveda si ljudje zapiske organizirajo na različne načine, zato morda preglednica ne bo najboljša rešitev za vas. Poiščite sistem, ki vam ustreza, in ga nato dosledno uporabljajte. Pomembno je tudi, da že na začetku izberete program za upravljanje referenc (na primer EndNote ali Mendeley). Tako lahko članke sproti dodajate v bazo in si ustvarjate natančno bibliografijo. Ko boste pisali pregled literature, boste lahko citate enostavno uvozili in seznam literature ustvarili skoraj samodejno.

Top Citation Tools and Referencing Software for Academic Writing

S pisanjem začnite v pravem trenutku

Seveda s pisanjem ne morete začeti takoj. Najprej morate prebrati dovolj literature, da jo lahko sploh analizirate. Težko pa jse je odločiti, kdaj nehati brati in začeti pisati. Odločitev je precej osebna. Nekateri začnejo s pisanjem takoj, ko pridobijo dober pregled nad manjšim podpodročjem. Pregled literature namreč lahko razdelite na ključne razdelke in za vsakega posebej  napišete osnutek. Tako veliko nalogo razdelite na manjše korake, ki se zdijo bolj obvladljivi.

Pisanje vam tudi hitro pokaže, kje manjkajo reference za podporo vašim trditvam. Tako nastane naraven krog: več branja → več pisanja → še več branja. Začnite pisati tisti del, v katerem se počutite najbolj samozavestno. Ni nujno, da začnete na začetku. Tudi mentorju običajno lahko nalogo pošiljate po delih, da dobijo občutek za vaš način pisanja. Njihove povratne informacije bodo pomagale sproti izboljšati vaš pregled literature.

Redno posodabljajte literaturo

Znanstvena literatura se nenehno posodablja. To pomeni, da enkratno iskanje člankov ni dovolj. Že čez šest mesecev bodo morda objavljene nove pomembne raziskave. Zato redno preverjajte novosti na svojem področju. Nastavite lahko opozorila za ključne besede, da ne boste zamudili pomembnih člankov. Če na vašem področju obstaja nekaj vodilnih raziskovalcev, jih spremljajte tudi na družbenih omrežjih, kjer pogosto delijo svoje nove objave. Sprejmite tudi dejstvo, da boste pri prvem iskanju gotovo kakšen članek spregledali – to je normalen del procesa.

Zaupajte vase

Povzemanje in občasno celo kritiziranje dela uveljavljenih raziskovalcev je lahko neprijetno. Počutite se lahko, kot da niste kos nalogi in so vsi okrog vas pametnejši. Vendar boste med pisanjem pregleda literature vedno bolje razumeli področje in boste lahko kritično ocenili pretekle raziskave. S podobnimi občutki se sooča skoraj vsak študent in mlad raziskovalec, zato se pogovarjajte med sabo. Poleg tega glejte tudi na pozitivno plat: ko bo pregled literature končan, bo samozavest višja in pomemben del raziskovanja opravljen.

PhD imposter syndrome | 5 surprising no-nonsense solutions!

Rožmarin: začimba, ki krepi telo in um

0

Rožmarin je zimzeleni grm iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz sredozemskega prostora. Raste predvsem na sončnih in suhih območjih ob morju in v gorah. Grm lahko zraste približno do enega metra visoko in ima značilne ozke, igličaste liste ter močan aromatičen vonj.

Čeprav rožmarin izvira iz Sredozemlja, se zdi, da v antiki sprva ni imel zelo pomembne vloge v medicini. Zdravnik Dioskurid ga sicer omenja v svojih spisih o zdravilnih rastlinah. Večji pomen je dobil v srednjem veku, ko so ga začeli uporabljati v samostanskem zdravilstvu.

Omenjen je v znamenitem medicinskem delu Lorscher Arzneibuch, kjer se pojavlja v receptih proti utrujenosti in bolečinam. Rožmarin je bil tako cenjen, da je Karel Veliki vkazal njegovo gojenje na samostanskih vrtovih. Omenjen je tudi v načrtu samostana St. Gallen iz leta 830. V srednjem veku so ga uporabljali kot poživilo in krepčilo ter pri težavah z želodcem, pomanjkanju apetita, astmi in revmi.

Abbey of Saint Gall in Switzerland
Foto: Jordanlye iz iStock

Uporabni deli in učinkovine

V zdravilstvu se uporabljajo predvsem listi rožmarina, iz katerih pridobivajo tudi eterično olje. Listi vsebujejo eterično olje, čreslovine, grenčine, flavonoide, triterpenske kisline in triterpenske alkohole. Rožmarinovo olje sestavljajo predvsem terpeni, pomembna sestavina pa je tudi kafra, ki lahko predstavlja do približno 25 % olja. Kafra je naravna aromatična spojina, ki jo najdemo zlasti v drevesu Cinnamomum camphora. Znana je po svojem močnem vonju in občutku hlajenja, zato se pogosto uporablja v mazilih za lajšanje bolečin in prehlada. Deluje blago protibakterijsko in protivirusno. Rožmarinovo olje pa spodbuja tudi centralni živčni sistem in prekrvitev.

V kuhinji to aromatično začimbo, pogosto uporabljamo pri pripravi mesa, predvsem jagnjetine, piščanca in divjačine. Zelo paše k krompirju in zelenjavi. Zaradi močnega okusa ga dodajamo v manjših količinah (svežega ali sušenega).Uporabljamo ga tudi za aromatiziranje olja, omak in marinad.

A large rosemary plant in a raised garden bed with various vegetables growing in the background.
Foto: Toni Jardon on iStock

Rožmarin v zeliščni medicini

Rožmarin se uporablja tako notranje kot zunanje. Notranja uporaba rožmarinovega olja pomaga pri prebavnih težavah, predvsem pri krčih v želodcu, črevesju in žolču. Zunanje se uporablja za spodbujanje prekrvitve, pri revmatičnih bolečinah, izčrpanosti ter za podporo pri zdravljenju zvinov in pretegnjenih mišic. Pogosto se uporablja tudi v aromaterapiji, saj njegov vonj spodbuja budnost in koncentracijo. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali tudi pri nekaterih ženskih težavah, na primer pri menstrualnih in klimakterijskih težavah.

Trije preprosti pripravki

Rožmarinov čaj za izčrpanost po gripi

Za pripravo čaja vzamemo 1 čajno žličko rožmarinovih listov in jih prelijemo z 1 skodelico vrele vode. Napitek pustimo pokrit 10 minut ter ga nato precedimo. Pri izčrpanosti po gripi lahko popijemo 3–4 skodelice na dan.

Rosemary tea in glass tea cup on rustic wooden table closeup. Herbal vitamin tea.
Foto: YelenaYemchuk iz iStock

Rožmarinov šampon za lasišče proti prhljaju

Za pripravo krepčilnega pripravka za lasišče zmečkamo 15 g nadzemnih delov rožmarina in jih vmešamo v 250 ml navadnega šampona. Mešanico pustimo stati približno 2 tedna, nato jo uporabljamo za umivanje in izpiranje las. Pripravek razkužuje lasišče, spodbuja prekrvavitev in lahko pomaga pri težavah, kot je luskavica na lasišču.

Rožmarinov poparek za nizek krvni tlak

Poparek pripravimo podobno kot čaj. Uporabimo 30 g posušene ali 75 g sveže rastline in jo prelijemo s 500 ml vrele vode. Posodo pokrijemo in pustimo stati približno 10–15 minut, nato tekočino precedimo. Napitek deluje kot krepčilo za živčni sistem in krvni obtok, zato ga priporočajo pri nizkem krvnem tlaku, utrujenosti in splošni oslabelosti.

Baby shower, ki je prerasel v pravi vikend festival za nosečnice

Če bi morali izbrati en pomladni dogodek za bodoče starše, ki je trenutno najbolj vroča tema pogovorov, bi to brez dvoma bil Hura! NOSEČKA, največji BABY SHOWER v Sloveniji, ki bo 18. in 19. aprila v Termah Olimia v Podčetrtku.

Gre za dvodnevni dogodek, ki združuje tisto, kar bodoče mamice pogosto pogrešajo: strokovne informacije, čas za sprostitev in veliko priložnosti za druženje. V zadnjih letih so baby shower zabave postale priljubljen način praznovanja nosečnosti, tokrat pa je koncept dobil še nekoliko širšo dimenzijo, saj gre za vikend doživetje, kjer se prepletajo znanje, zabava in dobro počutje.

To ni klasična šola za starše

Če kdo ob tem pomisli na dolgo sedenje na predavanjih in zapiske o previjanju, lahko spet sproščeno zadiha. Program je zasnovan precej bolj dinamično.

Čez dan bodo na voljo strokovna predavanja o pripravi na porod, prvih mesecih z dojenčkom, partnerstvu in odnosih, vmes pa baby shower aktivacije, druženje in čas za raziskovanje posebnega showrooma z opremo za dojenčke. V tem delu dogodka bodo obiskovalke lahko ob osebnem svetovanju dobile tudi precej praktičnih odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo v času pričakovanja novega družinskega člana, izdelke preizkusile in jih popeljale na testno vožnjo.

Razvajanje, ki ga nosečnice redko načrtujejo same

Ker nosečnost prinese tudi veliko sprememb in novih občutkov, bo velik del programa dogodka namenjen tudi sprostitvi. Na programu so vodene vadbe za nosečnice, dihalne tehnike, zvočna kopel in wellness oddih, večerni del pa bo posvečen bolj lahkotnemu vzdušju in druženju. Prav kombinacija znanja, sprostitve in druženja ustvarja vzdušje, ki je precej bližje pravemu baby showerju kot klasičnim dogodkom za bodoče starše.

Gost presenečenja, ki odpira zanimivo temo

Program vključuje tudi predavanje gosta presenečenja, ki se bo posvetil temi, o kateri se danes veliko govori: lovljenju ravnotežja med digitalnim in analognim življenjem. Kolikokrat na dan se dotaknemo zaslona telefona in kolikokrat človeka? Kako ohraniti stik, pozornost in človečnost v času tehnologije? Prav ta vprašanja bodo odprla zanimiv razmislek o tem, kakšen svet želimo ustvariti za prihodnje generacije.

Ime skrivnostnega predavatelja bo razkrito že ta vikend, zato spremljajte Baby Center tudi na njihovih družbenih omrežjih.

Prikazna 2

Zakaj se bodoče mamice prijavljajo skupaj

Dogodek ni namenjen le nosečnicam. Veliko udeleženk se prijavi skupaj s partnerjem, prijateljico ali celo v manjši družbi bodočih mamic. Prav druženje in občutek skupnosti ter pripadnosti sta tista elementa, ki ustvarjata pravi baby shower vibe.

Vsaka udeleženka prejme tudi paket presenečenja, po dogodku pa še bogato e-knjigo s strokovnimi vsebinami in nasveti, ki bodo koristni tudi po prihodu dojenčka.

Early Bird vstopnice so podaljšane

Ker je zanimanje za dogodek veliko, so organizatorji možnost nakupa Early Bird vstopnic podaljšali do 15. marca. Na voljo so vikend paketi z nastanitvijo v Termah Olimia ter dnevne vstopnice, število mest pa je omejeno.

Hura! NOSEČKA, največji BABY SHOWER v Sloveniji je tako priložnost za vikend, ki združuje uporabne informacije, sprostitev in veliko dobre energije še preden se začne najbolj razburljivo poglavje vašega življenja.

Že 29. ŠKISOVA TRŽNICA – 7. maj 2026

0

Škisova tržnica je največja študentska prireditev v Sloveniji, ki že 29. leto združuje mlade iz celotne države. Letošnji dogodek bo potekal 7. maja v Ljubljani, kjer se bodo ponovno predstavili študentski klubi iz vse Slovenije.

Prireditev organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), ki združuje 55 študentskih klubov iz lokalnih okolij po vsej Sloveniji.

Letošnja Škisova tržnica poteka pod sloganom »Kdaj, če ne zdaj?«. Obiskovalce poziva k povezovanju, ustvarjanju spominov in soustvarjanju nepozabnega dogodka tukaj in zdaj. Slogan poudarja, da je prav sedanjost čas, ko nastajajo zgodbe, sklepajo prijateljstva in se rojevajo ideje, ki zaznamujejo generacijo.

Dnevni program bo zaznamovalo sodelovanje študentskih klubov, ki bodo na stojnicah predstavljali raznolikost slovenskih regij. Obiskovalce čakajo lokalne kulinarične posebnosti, kulturne zanimivosti ter številni izzivi in interaktivne vsebine. Posebno mesto bo imel tudi mednarodni otoček, kjer bodo tuji študenti soustvarjali multikulturno izkušnjo dogodka.

Večer bo prinesel preobrat v spektakularno glasbeno doživetje. Oder Škisove tržnice bodo zavzela prepoznavna imena slovenske glasbene scene, ki bodo s svojimi nastopi poskrbela za energično vzdušje in večer, ki se ga bomo še dolgo spominjali.

Večerno dogajanje Škisova tržnica
Foto: Zveza ŠKIS

Pomemben del Škisove tržnice ostaja tudi dobrodelnost. Dogodek že vrsto let nosi naziv prve EKO in dobrodelne prireditve za mlade ter sodeluje z organizacijami, kot so Botrstvo, 20 za 20 in Anina zvezdica. Tudi letos bo Zveza ŠKIS v dobrodelne namene prispevala več kot 20.000 evrov in s tem pomagala tistim, ki pomoč potrebujejo.

Škisova tržnica vsako leto znova dokazuje, da je več kot le dogodek – je prostor povezovanja, idej in skupnih trenutkov. Vsako leto je še bolj pogumna, še bolj drugačna in še bolj nepozabna.

Vstopnice so že na voljo na spletni strani Entrio: https://www.entrio.si/event/skisova-trznica-2026-30405. Kupite pa jih lahko tudi na Entrio prodajnih mestih.

Zdravje zaposlenih ni strošek, temveč pametna naložba

Neštetokrat slišimo, da je zdravje naše največje bogastvo, v praksi pa na preventivo pogosto pomislimo šele takrat, ko se pojavijo zdravstvene težave. Prav zato se vse več strokovnjakov, delodajalcev in organizacij zaveda, da je vlaganje v zdravje ljudi ena najpomembnejših dolgoročnih naložb podjetja.

Ta misel je bila tudi v središču pogovorov na dogodku Kavarna vitalne investitorke, kjer so sogovorniki odprli pomembno vprašanje: kako lahko preventiva, cepljenja in zdrav življenjski slog pomembno vplivajo na zdravje posameznika in tudi na delovno okolje.

Preventiva kot temelj sodobnega zdravja

Dogodek, namenjen delodajalcem, vodjem oddelkov, HR strokovnjakom, zdravstvenim delavcem, samozaposlenim in vsem, ki razumejo pomen skrbi za zdravje zaposlenih, je tokrat potekal pod naslovom »Zdravje kot najdonosnejša naložba«. V ospredju so bile teme preventive, cepljenja v odrasli dobi ter vpliva zdravja zaposlenih na stabilnost in učinkovito delovanje podjetij.

V pogovoru so sodelovali prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, zdravnica družinske medicine, Špela Magister, poslovni partner človeških potencialov v Atlantic Grupi, ter Danijel Lamperger, direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. Vsak izmed njih je predstavil svoj pogled na pomen preventive, od zdravstvenega vidika do izkušenj podjetij, ki vse pogosteje prepoznavajo, da skrb za zdravje zaposlenih prinaša tudi poslovne koristi.

Ena osrednjih ugotovitev dogodka je bila, da preventiva ni strošek, temveč prihranek. Zdrav zaposleni je praviloma bolj produktiven, bolj odporen na stres in redkeje odsoten z dela. Cepljenja odraslih dokazano zmanjšujejo bolniške odsotnosti, podjetja, ki vlagajo v zdravje zaposlenih, pa imajo bolj stabilne ekipe in manj motenj v delovnih procesih. Posebej pomembna je preventiva tudi za samozaposlene, ki si bolezni pogosto preprosto ne morejo privoščiti, saj vsaka daljša odsotnost neposredno vpliva na njihovo delo in prihodke.

V razpravi so sogovorniki poudarili tudi pomen celostnega pristopa k zdravju, ki vključuje redne preventivne preglede, presejalne programe, cepljenja in zdrav življenjski slog. Tak pristop dokazano prinaša najboljše rezultate pri preprečevanju bolezni.

Celosten pristop: presejalni programi, cepljenja in zdrav življenjski slog

Slovenija ima na področju zgodnjega odkrivanja raka dobro razvite presejalne programe. Programi ZORA, DORA in SVIT omogočajo zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, raka dojk ter raka debelega črevesa in danke. Zgodnje odkrivanje bolezni bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje in zmanjšuje posledice bolezni.

Med razpravo je bilo slišati tudi podatek, da trajanje bolniške odsotnosti zaradi diagnoze rak pomeni od 7 do 8 mesecev odsotnosti z dela, stroški delodajalca pa presegajo 30.000 € na posameznika.

Strokovnjaki zato opozarjajo, da lahko pri nekaterih vrstah raka naredimo še korak več. Ena najnovejših oblik preventive je cepljenje proti raku, to cepljenje je na voljo proti humanemu papiloma virusu (HPV), saj dolgotrajna HPV okužba lahko privede do kar 6 vrsta raka.

HPV: zelo razširjen virus z resnimi posledicami

hpvvvHPV je zelo razširjen virus, s katerim se večina ljudi vsaj enkrat v življenju sreča. Pri večini okužba sicer mine brez posledic, pri nekaterih pa lahko dolgotrajna prisotnost virusa v telesu povzroči razvoj raka. Cepljenje proti HPV preprečuje okužbe, ki lahko privedejo do razvoja kar šestih vrst raka: raka materničnega vratu, raka vulve, raka vagine, raka penisa, raka zadnjika ter raka ustnega dela žrela pri obeh spolih.

Pri tem strokovnjaki posebej opozarjajo na pomen zaščite pri moških. Za razliko od žensk, ki imajo na voljo presejalne programe, kot je ZORA za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, moški takšnih programov žal nimajo. Prav zato je preventiva s cepljenjem pri njih še toliko pomembnejša, saj je to eden redkih načinov, kako lahko zmanjšajo tveganje za bolezni, povezane z okužbo s HPV.

V Sloveniji je cepljenje za dekleta in fante do dopolnjenega 26. leta starosti brezplačno, saj je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Seveda je cepljenje priporočljivo tudi kasneje, saj se posameznik lahko z virusom sreča v različnih življenjskih obdobjih. Navadno je okužba, če je že prisotna, z enim genotipom, cepivo pa jih pokriva kar 9.

Primeri dobre prakse

Delodajalci vse pogosteje prepoznavajo pomen takšne zaščite. Nekatera podjetja možnost cepljenja proti HPV že vključujejo v preventivne zdravstvene preglede za svoje zaposlene, s čimer jim omogočajo zaščito pred boleznimi in raki, ki jih je mogoče preprečiti in zaradi katerih je odsotnost z dela dolgotrajna. Razprava na dogodku je tako znova pokazala, da najboljše rezultate prinaša prav kombinacija preventivnih ukrepov: presejalni programi, cepljenja in zdrav življenjski slog. Tak celosten pristop lahko pomembno zmanjša pojavnost nekaterih vrst raka ter izboljša kakovost življenja posameznikov.

Prav zato je preventiva ključna. Ne gre le za odziv na bolezen, temveč za premišljeno skrb za zdravje še preden se težave pojavijo. Cepljenje proti HPV je eden redkih primerov v medicini, ko lahko določene vrste raka preprečimo še preden se sploh razvijejo. Posebej pomembno je to tudi za moške, ki nimajo na voljo presejalnih programov za zgodnje odkrivanje bolezni, povezanih s HPV.

Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da sta zavedanje o tem, da cepljenje obstaja, in pravočasna zaščita med najpomembnejšimi koraki za preprečevanje teh vrst raka in ohranjanje zdravja.

Katera država je plačala največ za zlato olimpijsko medaljo?

0

Olimpijska medalja prinaša slavo, nacionalni ponos in pogosto tudi precejšnje finančne nagrade. Čeprav Mednarodni olimpijski komite sam ne izplačuje denarnih nagrad, številne države svoje športnike nagradijo z denarnimi bonusnimi izplačili.

Razlike med državami pa so lahko ogromne. Od skoraj milijona dolarjev do praktično ničesar.

Rekorder: skoraj 800 tisoč dolarjev za zlato

Med državami, ki svoje športnike najbolj nagrajujejo, izstopa Hongkong. Olimpijski prvak lahko tam prejme približno 768.000 ameriških dolarjev, kar je več kot 700 tisoč evrov.

Na vrhu lestvice so še:

  • Izrael: okoli 275.000 dolarjev

  • Srbija: okoli 218.000 dolarjev

  • Malezija: okoli 214.000 dolarjev

  • Italija: okoli 196.000 dolarjev

Nekatere države poleg denarja podelijo tudi druge nagrade, kot so stanovanja, avtomobili ali celo življenjske rente.

Koliko dobijo slovenski olimpijski prvaki?

Slovenija se uvršča nekje v sredino svetovne lestvice. Slovenski športnik za zlato olimpijsko medaljo prejme približno 70.000 evrov nagrade.

Sistem nagrajevanja pri nas vključuje tudi druge medalje:

  • srebro: okoli 58.000 evrov

  • bron: okoli 49.000 evrov

V ekipnih športih so nagrade zaradi ekipe višje, trenerji pa lahko prejmejo podobne nagrade kot športniki.

Države, kjer se dobi zelo malo – ali skoraj nič

Na drugi strani lestvice so države, kjer so finančne nagrade precej nižje. Na primer:

  • Avstralija: približno 13.000 dolarjev

  • Kanada: približno 15.000 dolarjev

  • Nemčija: približno 35.000 dolarjev

  • Združene države Amerike: približno 37.500 dolarjev

Nekatere države pa denarnih nagrad sploh ne izplačujejo. Velika Britanija, Norveška in Švedska olimpijskih medalj ne nagrajujejo z denarjem, saj menijo, da sta največji nagradi športni dosežek in nacionalni ponos.

Kaj pa paraolimpijske medalje?

Tudi paraolimpijci pogosto prejmejo denarne nagrade, vendar so te v mnogih državah nižje kot pri olimpijcih. V nekaterih državah so nagrade bolj izenačene, v drugih pa precej manjše.

Med državami z najvišjimi nagradami za paraolimpijsko zlato izstopa Indonezija, kjer lahko zmagovalec prejme približno 389.000 dolarjev.

Denar ni glavni motiv

Čeprav so nagrade lahko zelo visoke, večina športnikov poudarja, da finančni bonus ni glavni razlog za tekmovanje. Olimpijska medalja pomeni predvsem vrhunec dolgoletnega dela, treninga in odrekanja.