Posneli prelomno fotografijo Rimske ceste

Avtor:
Janko Šali
-
Milky Way and pink light at mountains. Night colorful landscape. Starry sky with hills at summer. Beautiful Universe. Space background with galaxy. Travel background
Foto: den-belitsky iz iStock

Po dobrem desetletju slikanj in s pomočjo najnaprednejše tehnologije, so astronomi ustvarili prelomno fotografijo Rimske ceste.

Raziskovalci z Mednarodnega centra za radijsko astronomijo (ICRAR) so zadnjih 18 mesecev trdo delali. Ustvarjali so največjo in najbolj podrobno sliko Mlečne ceste, ki je zahtevala združevanje opazovanj zadnjih deset in več let. Posneta je z nizkofrekvenčnimi radijskimi valovi, ki razkrijejo najstarejše fenomene naše galaksije.

Več kot deset let opazovanj

Vodja projekta, Silvia Mantovanini je s kolegi porabila okoli milijon procesorskih ur na superračunalnikih v centru za raziskave Pawsey v avstralskem Perthu. Za najnovejšo sliko so uporabili podatke opzaovanj GLEAM iz let 2013-2014 in GLEAM-X iz let 2018-2020.
GaLactic and Extragalactic All-Sky MVA (GLEAM) ter GaLactic and Extragalactic All-Sky MWA Extended (GLEAM-X) so izvedli z radijskim teleskopom Murchison Widefield Array (MWA) v vzhodni Avstraliji. Prvo opazovanje je trajalo 28 noči tekom let 2013 in 2014, GLEAM-X pa je beležil 113 noči med letoma 2018 in 2020.

observatorij
Tisoče anten radijskega teleskopa v Avstrliji “posluša” vesolje. Foto: on ICRAR

Omenjeni opazovanji sta pomembni, saj sta leta 2019 prav tako predstavljali mejnik v resoluciji in obsegu vesoljskih fotografij. Nova fotografija z inštituta ICRAR pa je po pričevanjih dvakrat bolj ostra, desetkrat bolj podrobna in dvakrat večja.

Podrobnejši pogled v vsemir

Po opazovanjih in filtriranju ter urejanju podatkov s superračunalniki, so astronomi zaznali okoli 98.000 radijskih signalov. To so pulzarji, planetarne meglice, območja H II in tudi galaksije daleč za mlečno cesto.

mlečna cesta
Mlečna steza kot jo vidi MWA. Foto: on ICRAR

Astronomi bodo z njeno pomočjo lahko podrobneje raziskovali življenjski cikel zvezd, kje se rojevajo in kako izginjajo. Še posebej uporabne bodo pri raziskovanju ostankov supernov – eksplozij največjih zvezd ob koncu njihovega življenja. V mlečni stezi smo jih do zdaj zasledili nekaj sto, vendar astronomi verjamejo, da jih je še tisoče ostalo neopaženih. Poleg tega bo nova fotografija omogočila ločevanje med meglicami supernov in tistimi, v katerih se zvezde šele rojevajo.

Velik doprinos bo imela tudi pri raziskovanju pulzarjev – zelo namagnetenih vrtečih se nevtronskih zvezd. Astronomi upajo, da bodo več izvedeli o njih skozi primerjanje različnih frekvenc slik GLEAM-X.

mlečna cesta
Primerjava fotografij mlečne ceste. Zgornja je posneta v nizkofrevenčnem radijskem spektru, spodnja z optičnim teleskopom.Foto: on ICRAR

To je prva nizkofrekvenčna radijska slika celotnega neba južne hemisfere. Astronomi tudi pričakujejo, da bo ostala najboljša vse do izgradnje novega teleskopa SKA-Low v prihodnjem desetletju.

Vpis na faks 2026/27: Vsi datumi na enem mestu

Avtor:
Žiga Kastelic
-
Vpis na faks
Vpis na faks 2026/2027

Na enem mestu smo zbrali vse datume, ki jih potrebuješ za vpis v prvi letnik v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2026/27

Vse se začne z informativnimi dnevi, ki bodo potekali v petek, 13. in soboto, 14. februarja.

Prvi rok

  • Prvi prijavni rok: od 18. februarja do 18. marca
  • Rok za oddajo dokazil (le za kandidate z zaključeno srednjo šolo v tujini): 18. marec oziroma 31. julij
  • Obdelava prijav: od 18. marca do 25. marca
  • Objava podatkov prve prijave in omejitve vpisa: 25. marec
  • Sklepi o povečanju števila razpisanih vpisnih mest: do 15. aprila (Senati VZ), do 22. aprila (Senati univerz) in objava MVZI do 24. aprila
  • Preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti na VZ: od 24. junija do 8. julija
  • Rezultati splošne in poklicne mature ter maturitetnih izpitov: 13. julij – RIC posreduje MVZI
  • Rezultati preizkusov na VZ: 10. julij
  • Izbirni postopek – prvi rok: od 13. do 24. julija
  • Obveščanje kandidatov o rezultatih izbirnega postopka: do 24. julija, za Slovence v zamejstvu in po svetu do 5. avgusta
  • Pritožbeni rok – prvi rok: 21 dni od vročitve sklepov na portalu eVŠ

Drugi rok

  • Objava prostih mest za drugi prijavni rok: 19. avgust
  • Drugi prijavni rok: od 20. do 27. avgusta
  • Rok za oddajo dokazil za kandidate z zaključeno srednjo šolo v tujini: 27. avgust
  • Preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti na VZ: od 4. do 10. septembra
  • Rezultati splošne in poklicne mature ter maturitetnih izpitov: 16. september – RIC posreduje MVZI
  • Rezultati preizkusov na VZ: do 14. septembra
  • Izbirni postopek – drugi rok: od 16 do 21. septembra
  • Obveščanje kandidatov o rezultatih izbirnega postopka: do 21. septembra, za Slovence v zamejstvu in po svetu do 5. avgusta
  • Pritožbeni rok – drugi rok: 21 dni od vročitve sklepov na portalu eVŠ
  • Objava prostih mest za zapolnitev še prostih vpisnih mest: 22. september

E-prijava bo v tem primeru potekala na spletnem portalu od 23. do 24. septembra, izbirni postopek od 24. do 25. septembra, kandidati pa bodo o rezultatih izbirnega postopka obveščeni do 25. septembra.

Vpis v prvi letnik

  • Vpis sprejetih v prvem roku: od 24. julija do najkasneje 14. avgusta
  • Vpis naknadno sprejetih po prvem roku: do 30. septembra
  • Vpis sprejetih v drugem roku: od 21. do 30. septembra
  • Vpis sprejetih v roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest: do 30. septembra
  • Vpis naknadno sprejetih: do 30. oktobra

 

Na kateri fakulteti Univerze v Ljubljani so študenti med najbolj zadovoljnimi?

Avtor:
Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani
-
Group of happy young friends sitting in college campus and talking. Cheerful group of smiling girls and guys feeling relaxed after university exam. Excited millenials laughing and having fun outdoor.
Foto: Ridofranz iz iStock

Če bi ugibali, bi marsikdo najprej pomislil na katero od večjih fakultet. A rezultati študentskih anket Univerze v Ljubljani kažejo, da se med najbolj zadovoljne študente UL v zadnjih letih redno uvrščajo študenti Teološke fakultete (TEOF).

To ni le lepa statistika. Zadovoljstvo študentov običajno pomeni, da se ujame več pomembnih stvari hkrati: vsebina študija, organizacija, občutek vključenosti in – kar je pogosto odločilno – odnosi. Dijaki pri izbiri študija pogosto razmišljate prav o tem: ali se bom na fakulteti dobro počutil/-a, ali bom imel/-a podporo, ali bom napredoval/-a in ali bo to, kar študiram, res imelo smisel.

Zanimivo je, da je ravno tema odnosov na TEOF tudi vsebinsko v središču študija: odnos do sebe, do drugih, do skupnosti, do družbe, pa tudi do religije in kulture. Študij zato nagovarja vprašanja, ki so v resnici zelo sodobna – tudi takrat, ko se o njih pogovarjamo skozi stoletja stare tradicije, besedila in ideje.

Teologija ni verouk in ni samo za duhovnike

Največji izziv teologije pri dijakih je pogosto prvi vtis. Marsikdo si jo predstavlja kot nekaj ozkega, cerkvenega ali celo staromodnega. V resnici pa je akademski teološki študij predvsem kritično razmišljanje in razumevanje religije kot dela družbe: zakaj religija vpliva na etiko, politiko, konflikte, medije in kulturo – ter zakaj se je v javnem prostoru ne da preprosto izklopiti, tudi če človek ni veren. Pomemben del študija je prav argumentiranje, branje, primerjanje različnih pogledov in utemeljevanje stališč. Dvom in vprašanja niso le dovoljena, pogosto so nujna.

Kakšne možnosti imate bodoči študentje?

Na Teološki fakulteti imate bodoči študentje na 1. stopnji dve možnosti, ki sta zanimivi predvsem zato, ker sta široki, interdisciplinarni in uporabni tudi v sodobnih poklicnih okoljih.

Dvopredmetni študij je dobra izbira za vse, ki vas zanima več področij hkrati in si želite študij sestaviti bolj po meri. Program Teološki študiji je zasnovan interdisciplinarno (teologija v povezavi s humanističnimi in družboslovnimi pristopi), hkrati pa je organiziran tako, da ga kombinirate z izbranim dvopredmetnim programom Filozofske fakultete (UL ali UM – glede na izbiro). Prednost takšnega študija je jasna: ob zaključku pridobite dve diplomi. To pa pomeni širše možnosti pri nadaljevanju študija in pri zaposlitvah – od izobraževanja, kulture in medijev do javnih institucij ter dela z ljudmi, kjer pride prav razumevanje družbenih procesov, vrednot, etike in religije.

Študij na Teološki fakulteti
Študij na Teološki fakulteti Foto: on teof

Če vas bolj kot kombiniranje pritegne program, ki je že v osnovi zgrajen okrog tem odnosov, je tu ČMO, ki se deli na 2 smeri.

  • Teološki in religijski študiji: smer je bolj usmerjena v razumevanje religij, kulture, etike in družbe (in manj v terapevtske vsebine). Študenti pridobijo temeljna znanja o krščanstvu in drugih religijskih tradicijah, kulturni zgodovini ter etičnih vprašanjih. Usposablja za delo na cerkvenem področju, pa tudi širše – v kulturi, javnem in upravnem življenju, gospodarstvu, zgodovinskih in kulturnih institucijah ter storitvah, povezanih z delom z ljudmi.
  • Zakonska in družinska terapija: smer predstavlja osnovo za nadaljnje izobraževanje na področju psihoterapije ter prinaša znanja iz razvojne psihologije, psihopatologije, psihiatrije, diagnostike, nevropsihologije, temeljev psihoterapije, raziskovalnega dela ter etičnih in pravnih vidikov prakse. Vključuje tudi pomemben vidik razvoja lastne osebnosti, ki je ključen pri svetovalnem in psihoterapevtskem delu.

ČMO se izvaja v Ljubljani ali Mariboru (3 leta, 180 ECTS).

Za koga je ta študij posebej primeren?

Študij na Teološki fakulteti je dobra izbira za dijake, ki jih zanimajo človek, odnosi in družba – in ki imajo radi branje, razmislek ter argumentirano razpravo. Pogosto se zanj odločijo tudi tisti, ki želijo razumeti, kako religija in vrednote vplivajo na svet okoli nas: na etične dileme, javne razprave, medije, politiko in konflikte.

Če vas pri tem spremlja dvom v smislu ali je teologija samo osebna duhovnost ali ali moraš za te študije verjeti, je koristno vedeti, da gre pri akademskem študiju predvsem za kritično preučevanje religije, besedil in idej ter za učenje jasnega mišljenja in utemeljevanja – tudi takrat, ko se s kakšno tezo ne strinjate. Enako velja za pogosto predstavo, da je teologija zaprta v cerkveni svet.

Sodobni teološki in religijski študiji se ukvarjajo tudi z religijo v šolstvu, medijih, kulturi, migracijah in bioetiki, torej tam, kjer se družba dejansko oblikuje. Zato je študij zanimiv tudi za tiste, ki si želijo širine in iščejo odgovore na velika vprašanja smisla, odgovornosti in odnosa do drugih – pri čemer ni cilj ena pravilna razlaga, temveč sposobnost razumeti različne poglede, jih primerjati in argumentirano presojati.

Pomembni datumi, ki jih ne smete spregledati

  • Informativni dnevi: petek, 13. 2. 2026 in sobota, 14. 2. 2026
  • 1. prijavni rok: od 18. 2. 2026 do 18. 3. 2026

Če želite hiter in zanesljiv pregled (kaj se dejansko študira, kako poteka, kako delujejo dvopredmetne kombinacije), so informativni dnevi najboljši začetek. Za konkretna vprašanja pa se lahko obrnete tudi na referat:

Univerza v Ljubljani,
Teološka fakulteta
Poljanska cesta 4, 1000 Ljubljana
Referat: 01 434 58 18
referat@teof.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani,
Teološka fakulteta
Enota v Mariboru
Slomškov trg 20, 2000 Maribor
Referat: 059 080 132
referat-mb@teof.uni-lj.si

Krvodajalske akcije v februarju 2026

Avtor:
Rdeči križ Slovenije
-
Daruj kri, krovdajalska akcija Rdečega križa Slovenije
Foto: Rdeči križ Slovenije

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE URA PRIČETKA IN KONCA KRVODAJALSKE

AKCIJE

 KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE: KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI, VSAJ SEDEM DNI PRED KRVODAJALSKO AKCIJO NA SLEDEČE

TELEFONSKE ŠTEVILKE:
2.2. 7ʰ-13ʰ Preddvor – v gostilni Pr' Bizjak 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
2.2. 8ʰ-11ʰ Šalovci – v večnamenski dvorani, Šalovci 162 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
3.2. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
4.2. 7.30-11ʰ Makole – v Osnovni šoli Makole 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
4.2., 5.2. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Slovenske Konjice – v dvorani Konjičanka 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
5.2. 7ʰ-10ʰ Vojnik – v Osnovni šoli 03 423 35 97

Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro
6.2. 7ʰ-12ʰ Zreče – v Hotelu Dobrava 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
6.2. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko

medicino

 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
9.2. 8ʰ-12ʰ Ravne pri Šoštanju – v Rekreacijsko

kulturnem središču / REKS

 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
9.2., 10.2. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Zagorje – v Delavskem domu 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
11.2. 7ʰ-12ʰ Šentjernej – v kulturnem centru Primoža

Trubarja

 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
11.2. 7.30-12ʰ Radenci – v dijaškem domu SŠGT 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
12.2. 7ʰ-10ʰ Dramlje – v Osnovni šoli 03 423 35 97

Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro
12.2. 7ʰ-13ʰ Primskovo – v domu krajanov 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
13.2. 7.30-12ʰ Vuzenica – v kulturno upravnem centru 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
13.2. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko

medicino

 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
16.3. 7.30-10ʰ Hoče – v večnamenski športni dvorani 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
16.2., 17.2. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Železniki – v Osnovni šoli Železniki 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
18.2. 7ʰ-13ʰ Škofja Loka – v Osnovni šoli Ivana

Groharja

 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
19.2. 7ʰ-10ʰ Podčetrtek – v večnamenski dvorani 03 423 35 97

Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro
19.2., 20.2. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Škofja Loka – v Osnovni šoli Ivana

Groharja

 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
20.2. 7.30-12ʰ Radlje ob Dravi – v Hostlu Marenberg 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
23.2. 7.30-10ʰ Pragersko – v Osnovni šoli Pragersko 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
23.2. 7ʰ-13ʰ Mozirje – v Restavraciji GAJ 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
24.2., 25.2. 7ʰ-13ʰ, 7ʰ-13ʰ Velenje – v mladinskem centru 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
25.2. 7.30-11ʰ Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
26.2. 7ʰ-13ʰ Črnomelj – v Osnovni šoli Mirana Jarca 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270
26.2. 7ʰ-11ʰ Gornji Grad – v Osnovni šoli 03 423 35 97

Pokličete lahko ob delovnikih med 7.30 in 15. uro
27.2. 7.30-11ʰ Cerkvenjak – v prostorih gostinstva in

turizma Breznik

 041 479 242 ali 041 320 796

Pokličete lahko ob delovnikih med 7. in 15. uro.
27.2. 7ʰ-15ʰ Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko

medicino

 030 716 796, 051 671 147, 051 389 270

 

OPOMBA: PREVERITE STANJE ZALOG KRVI NA WWW.DARUJ-KRI.SI

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličete lahko vsak dan med delovniki od 7. do 22. ure, v soboto in nedeljo od 8. do 22. ure na eno od telefonskih številk: 051/389-270 ali

051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda na darovanje krvi.

Odvzem krvi poteka vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Pokličite na: 070/538-227 in se dogovorite o uri prihoda vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Ponedeljek: 7.00 – 11.00

Torek: 7.00 – 11.00

Četrtek: 7.00 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec Naslov: Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec.

Pokličite na: 01/5438-351 ali 041/672-845 in se dogovorite o uri prihoda vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Torek: 7.30 – 11.00

Četrtek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje.

Pokličite na: 01/ 5438-346 ali 051/649-350 in se dogovorite o uri prihoda.

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi. Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Pokličite na: 05/660-62-39 ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360 in se dogovorite o uri prihoda. Torek: 7.30 – 11.00

Četrtek: 7.30 – 11.00

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Pokličite na: 04/586-83-08 ali 01/5438-364 in se dogovorite o uri prihoda. Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Pokličite na: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak delovni dan do 18. ure in se dogovorite o uri prihoda. Ponedeljek: 7.30 – 11.00

Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Pokličite na: 041/479-242 ali 041/320-796. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure, ob torkih do 17. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.

Torek: 7.30 – 17.00

Četrtek: 7.30 – 11.00

Petek: 7.30 – 11.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj.

Pokličite na: 051/615-124. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan. Torek: 7.00 – 11.00

Četrtek: 7.00 – 11.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.

Pokličite na: 02/512-31-53 ali 031/398-451. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji delovni dan.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00

Sreda: 7.00 – 11.00

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Pokličite na: 03/423-35-97. Pokličete lahko vsak dan med delovnikom, od 7. do 15. ure.

Na darovanje krvi se lahko naročite tudi po e-pošti na naslovu: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30

Torek: 7.30 – 10.30

Sreda: 7.30 – 10.30

Študijska praksa: kaj pričakovati in kako jo doživljamo študentje

Avtor:
Pisec Študent
-

Študijska praksa je nekaj, česar se večina študentov hkrati veseli in malo boji. Po eni strani končno zapustimo predavalnice in gremo v »pravi svet«, po drugi strani pa pogosto ne vemo, kaj nas sploh čaka. Bo praksa zanimiva? Se bomo kaj naučili ali bomo »tam samo zato, da smo«? Odgovor je preprost, odvisno. Vsaka praksa je drugačna, kar potrjujejo tudi izkušnje študentov.

Kaj lahko pričakujemo?

Na praksi se prvič srečamo z delovnim okoljem, urniki, odgovornostjo in sodelavci, ki niso profesorji. Včasih dobimo mentorja, ki si vzame čas za razlago, drugič pa se moramo znajti sami. Naloge niso vedno povezane s študijem, a tudi takrat se lahko naučimo pomembnih stvari, potrpežljivosti, komunikacije in delovnih navad. Najbolj pomembno je, da smo odprti, čim več sprašujemo in iz vsake situacije poskušamo potegniti nekaj pozitivnega.

Pretty young smiling African-american female sales clerk with her arms crossed by chest looking at you by cash register during work
Med prakso lahko ugotoviš, da ti neko delo zelo ustreza. Ali pa, da ga sploh ne preneseš. Foto: Pressmaster iz iStock

Izkušnje študentov

Maj, ki je prakso opravljal na radiu

»Prakso sem delal na radiu, ker me je zanimalo delo v medijih. Samo delo mi je bilo ful zanimivo, problem pa je bila mentorica. Bila je res čudna, en dan je bila ful prijazna, drug dan pa te je skoraj ignorirala. Pogosto nisem vedel, kaj sploh pričakuje od mene. Kljub temu sem se veliko naučil o delu v ozadju radia.«

Tine, ki je prakso opravljal v kuhinji

»Jaz sem bil na praksi v kuhinji, večinoma sem pomival posodo. Iskreno, bilo je neverjetno dolgočasno, ker se delo ful ponavlja. Ampak vzdušje je bilo dobro in sodelavci so bili super. Ni bilo stresa in dnevi so na koncu kar hitro minili.«

Anja, ki je prakso opravljala v administraciji (pisarna)

»Moja praksa je bila v pisarni. Delala sem z dokumenti, maili in telefonskimi klici. Ni bilo nič posebnega, ampak mi je dalo dober vpogled v to, kako izgleda klasična pisarniška služba. Zdaj vsaj vem, da to ni ravno zame.«

Pia, ki je prakso opravljala v vrtcu

»Praksa v vrtcu mi je bila top. Delo je naporno, ampak otroci ti res polepšajo dan. Mentorica me je ful podpirala in mi pustila sodelovati pri dejavnostih, ne samo opazovati.«

Anže, ki je prakso opravljal v trgovini

»Bil sem v trgovini in delal vse, od zlaganja polic do dela na blagajni. Ni bilo lahko, ampak sem se naučil, kako pomembna sta potrpežljivost in komunikacija s strankami. Predvsem, ker pride kakšen dan, ko so stranke res zoprne.«

Študijska praksa ni vedno popolna, je pa skoraj vedno koristna. Tako tudi najlažje odkriješ ali si izbral pravo smer študija zase ali ne.

Zaračunavajo vpis na UL: univerza odgovarja na zavajanje

Avtor:
Žiga Kastelic
-
The main building of the University of Ljubljana. Slovenija
Foto: ShevchenkoAndrey iz iStock

V zadnjem času se med bodočimi študenti vse pogosteje pojavljajo vprašanja o vlogi posrednikov in agencij pri vpisu na Univerzo v Ljubljani (UL). Univerza ob temjasno sporoča: za prijavo in vpis na študij na UL ne potrebujete nobenih posrednikov, agentov ali plačljivih storitev.

Vpis na univerzo poteka prek univerze in članic

Vsi postopki vpisa potekajo neposredno prek Univerze v Ljubljani in njenih članic. UL z zunanjimi agencijami ne sodeluje, prav tako ne izdaja ponudb za sprejem, ne zaračunava vpisnih storitev in ne pooblašča tretjih oseb za vodenje postopkov v imenu univerze.

Kljub temu so na univerzi zaznali primere, ko so različni posredniki in agencije brez dovoljenja uporabljali elemente celostne grafične podobe UL ter se lažno predstavljali kot del uradnega postopka prijave in sprejema. Univerza ob tem opozarja, da gre za zavajanje kandidatov, zato svetuje posebno previdnost.

Postopek prijave je v resnici precej enostaven. Razpis za vpis na dodiplomske, enovite magistrske, magistrske in doktorske študijske programe UL vsako leto objavi na svoji uradni spletni strani, praviloma v začetku februarja za naslednje študijsko leto. Kandidati vlogo za vpis in postopek priznavanja tujega izobraževanja oddajo prek spletnega portala eVŠ.

Če je vloga nepopolna, kandidati po oddaji prejmejo poziv za dopolnitev z dodatnimi dokazili. Po zaključenem izbirnem postopku univerza izda sklep o rezultatu, vse nadaljnje informacije glede vpisa pa kandidati prejmejo neposredno od fakultete oziroma akademije, na katero so bili sprejeti.

Izjemoma so lahko kandidati iz tako imenovanih migracijsko rizičnih držav v okviru prijavno-sprejemnega postopka pozvani na intervju. Ta se v določenih državah lahko izvede tudi v sodelovanju z zunanjim ponudnikom, vendar izključno na pobudo in pod nadzorom Univerze v Ljubljani.

Sporočilo univerze je tako jasno: uradne informacije vedno poiščite na spletni strani UL ali pri posamezni fakulteti, saj so le ti kanali zanesljiv vir podatkov o vpisu in študiju.

Nov cimer: kaj storiti, če dobiš neprijetnega sostanovalca?

Avtor:
Pisec Študent
-
Angry woman scolding to her messy roommate sitting on a couch in the living room at home
Foto: AntonioGuillem iz iStock

Začetek novega semestra pogosto pomeni nov urnik, novi predmeti in včasih tudi nov cimer. Če imaš srečo, se hitro ujameš z osebo, s katero si deliš sobo. Če pa te doleti neprijeten sostanovalec, se lahko študentsko življenje hitro spremeni v vsakodnevni stres. Dobra novica je, da obstajajo načini, kako situacijo vsaj delno izboljšati ali pa jo celo rešiti.

Najprej: ali je res tako hudo?

Včasih se na začetku zdi vse huje, kot je v resnici. Novi cimer ima drugačne navade, urnik ali način komunikacije, kar še ne pomeni, da je nujno slab sostanovalec. Daj si nekaj časa, da vidiš, ali gre za resničen problem ali samo za prilagajanje na novo situacijo. Konfliktne situacije se včasih umirijo same od sebe.

Pogovor je (skoraj) vedno prva rešitev

Če te nekaj moti (hrup, nered, obiski, čudne aktivnosti ob čudnih urah) je najboljša stvar, ki jo lahko narediš, iskren in miren pogovor. Ne napadaj, ampak povej, kako se ti počutiš. Namesto »vedno si glasen« raje reci »težko se zberem, ko je ponoči hrup«. Velikokrat se neprijetni cimer sploh ne zaveda, da te s svojim vedenjem moti.

Three university students arguing and discussing about project outdoors
Pogovor lahko veliko reši. Foto: zamrznutitonovi iz iStock

Postavi meje

Skupno bivanje zahteva kompromise, a to ne pomeni, da moraš vse prenašati. Dogovorita se glede osnovnih stvari: tišina ponoči, uporaba skupnega prostora, čistoča, obiski. Jasne meje zmanjšajo možnost konfliktov in ti dajo občutek nadzora nad situacijo. Če dogovori ne delujejo, je pomembno, da to jasno poveš, a brez pasivne agresije.

Poskrbi zase in za svoj mir

Če se razmere ne izboljšajo, poskusi ustvariti vsaj svoj »mehurček«. Slušalke, urnik učenja zunaj sobe (knjižnica, kavarna) ali krajši odmiki lahko veliko pomagajo. Pomembno je, da neprijetni cimer ne prevzame popolnega nadzora nad tvojim razpoloženjem in študijem.

Young man smiling while working on laptop in public library with other students studying in background
V knjižnici boš zagotovo našel dovolj miru za učenje. Foto: Mariia Vitkovska iz iStock

Kdaj poiskati pomoč?

Če je situacija res nevzdržna (stalni konflikti, nespoštovanje dogovorov ali celo neprijetne opazke) je povsem legitimno, da se obrneš na referat ali upravo študentskega doma. V tem primeru to ni tožarjenje, ampak skrb za lastno dobrobit. V nekaterih primerih je možna tudi menjava sobe ali cimra.

Neprijetni sostanovalec ni konec sveta, čeprav se, sploh v izpitnem obdobju, včasih lahko tako zdi. Ključ so komunikacija, jasne meje in skrb zase. Če pa kljub vsemu ne gre, je pomembno vedeti, da nisi dolžen trpeti v tišini. Nov semester naj bo priložnost za nove začetke, ne pa za stalni stres.

Še boljše, kot so bile!

Avtor:
Huawei
-
Huawei freeclip 2

Huawei je držal obljubo in v lokalne trgovine poslal izjemne prave stereo brezžične slušalke FreeClip 2.

Nadgrajena različica inovativnih slušalk odprtega tipa je podedovala prepoznavno zasnovo C-bridge design, ki na edinstven način združuje estetiko in napredne tehnološke rešitve v ikoničnem ohišju. Ušesna čepka se še bolje prilegata obliki ušesa in sta hkrati lažja, zato ju lahko brez težav nosite ves dan, ne da bi se njune prisotnosti sploh zavedali. Obenem zvočni gonilnik z dvema membranama poskrbi za pametnejše, bolj doživeto in udobnejše poslušanje kot kadar koli prej.

Udobje in eleganca nosljivih naprav se začneta s Huawei FreeClip 2

Nove brezžične slušalke so udobnejše za nošenje zahvaljujoč izboljšani in bolj zračni zasnovi C-bridge design ter natančno prilagojenim oblikam akustične kroglice (Acoustic Ball) in zrna z baterijo (Comfort Bean). Veliko pove tudi podatek, da vsak ušesni čepek tehta zgolj 5,1 grama, kar dodatno prispeva k občutku lahkotnosti in brezskrbni uporabi.

Ušesna čepka sta izdelana iz koži prijaznega tekočega silikona ter visoko zmogljive kovinske zlitine s spominom, kar zagotavlja optimalno prilagajanje različnim oblikam ušes. Huawei je analiziral več kot 10.000 ušes in na podlagi zbranih podatkov natančno oblikoval zrno, ki je zdaj manjše in lažje ter se še lepše prilega vrzeli med uhljem in glavo. To zagotavlja stabilen položaj slušalk tudi med gibanjem. Izboljšana akustična kroglica pa kljub svoji majhnosti zagotavlja glasen, čist in visoko kakovosten zvok.

Huawei FreeClip 2 predstavljajo pravo novost, saj niso le zvočna naprava, temveč tudi modni dodatek. Na voljo so v modri, beli in črni barvi pri čemer je vsaka barvna različica zasnovana tako, da poudari vaš edinstveni slog. Površino modre in bele različice prekriva nežen vzorec denim, ki vzbuja občutek svobode, sproščenosti in udobja.

Huawei FreeClip 2 spreminja zvočno tehnologijo v življenjsko izkušnjo

Za vrhunske zmogljivosti skrbi napreden procesor z nevronsko enoto, namenjeno delovanju umetne inteligence, ki ponuja kar 10-krat večjo računsko moč v primerjavi s prvo generacijo slušalk. To omogoča povsem nove funkcije in zagotavlja izjemno izkušnjo poslušanja tako v tihem kot tudi v hrupnem okolju. Največja glasnost je višja za kar 100 odstotkov, medtem ko nadgrajeni zvočni gonilnik poskrbi za prepričljivejše nizke tone ter natančno reprodukcijo vseh zvočnih podrobnosti – od nežnih vokalov in mogočnih tolkal do kristalno čistih visokih tonov.

Za jasen zajem govora skrbijo kar trije mikrofoni ter večkanalni algoritem globokih nevronskih mrež (DNN) za učinkovito odpravljanje hrupa. Procesor v realnem času filtrira zvoke iz okolice in poskrbi, da vas sogovornik jasno sliši tudi v hrupnem mestnem prometu. Poleg tega sistem obratnih zvočnih valov zmanjšuje uhajanje zvoka, kar zagotavlja več zasebnosti med pogovori.

Slušalke FreeClip 2 ne ločujejo med levim in desnim ušesnim čepkom. Tehnologija pametne zaznave nošenja samodejno prepozna položaj in ustrezno prilagodi zvočni kanal. Poleg tega so odporne proti vodi in prahu po standardu IP57, zato so primerne za uporabo na delovnem mestu, med vadbo ali na prostem, ne glede na vremenske razmere. Baterija v posameznem ušesnem čepku omogoča do 9 ur neprekinjenega poslušanja, polnilna škatlica pa zagotavlja skupno do 38 ur delovanja. Energije tako ne bo zmanjkalo niti na daljših potovanjih.

Cena in razpoložljivost

Brezžične slušalke Huawei FreeClip 2, na voljo v modri, črni in beli barvi po priporočeni ceni 199 evrov, lahko povežete z vsakim telefonom s sistemom iOS ali Android.

Baby Center vabi z akcijo pustnih kostumov

Avtor:
Sidera
-
Baby Center ponudba

Pust je čas domišljije, barv in preobrazb. V Baby Centru vas čaka širok nabor pustnih kostumov, preoblek in tematskih dodatkov za otroke vseh starosti. Vsak otrok lahko najde kostum, v katerem bo zablestel, saj bo izbiral med klasičnimi pravljičnimi junaki, igrivimi in trendovskimi liki.

Od 22. januarja dalje velja 30 % popust na vse pustne kostume in preobleke. Akcija velja v Baby Center trgovinah in na spletu vse do 17. februarja, pustni dodatki v popust niso vključeni.

Prijazno vabljeni v Baby Center poslovalnice!

Kaj je kronični stres? Kako ga prepoznati in kako ustaviti

Avtor:
Jan Nebec
-
Tired millennial girl student sit at desk fall asleep studying late hours at laptop at home, exhausted young woman take nap sleep at workplace working on computer, exhaustion, fatigue concept
Foto: fizkes iz iStock

Stres je naraven del človeškega odziva na pritisk, nevarnost ali negotovost. Pomaga nam, da se zberemo, reagiramo in preživimo zahtevne situacije. Težava nastane, ko stres ne popusti.

Takšno stanje imenujemo kronični stres in pomeni, da je telo dolgotrajno ujeto v stanju pripravljenosti, kot da bi bila grožnja stalna, čeprav je pogosto nevidna, razpršena in samo psihološka. Povzročajo ga lahko delovna preobremenjenost, finančna negotovost, napeti odnosi, stalna dosegljivost in občutek, da nikoli ne naredimo dovolj.

Znaki, ki jih pogosto spregledamo

Prepoznavanje kroničnega stresa ni vedno preprosto, saj se redko pokaže kot en sam, jasen simptom. Pogosteje se kaže kot splošno slabo počutje, ki ga ljudje postopoma sprejmejo kot normalno stanje. Utrujenost, ki ne izgine niti po počitku, motnje spanja, razdražljivost, občutek notranje napetosti ali praznine ter telesne bolečine so pogosti znaki, ki jih marsikdo prezre.

Dodajo se lahko tudi težave s koncentracijo, pozabljivost in občutek, da misli nenehno bežijo. Ker se simptomi razvijajo počasi, jih pogosto pripišemo starosti, delu ali značaju, namesto da bi jih prepoznali kot opozorilo.

Zakaj je kronični stres nevaren?

Nevarnost kroničnega stresa je v tem, da deluje tiho in vztrajno. Dolgotrajno povišana raven stresnih hormonov vpliva na srčno-žilni sistem, imunski odziv, presnovo in hormonsko ravnovesje. Povečuje tudi tveganje za anksioznost, depresijo, izgorelost in druge kronične bolezni.

Hkrati zamegljuje zaznavanje lastnih meja. Človek se navadi na napetost in začne ignorirati opozorilne signale, dokler telo ne zahteva pavze na bistveno bolj boleč način.

Kako ustaviti kronični stres?

Ustaviti kronični stres ne pomeni, da moramo iz življenja odstraniti vse obremenitve. Pomeni pa, da telesu omogočimo, da se ponovno nauči umirjanja. Prvi korak je priznanje, da stanje ni prehodno in da ni zgolj osebna slabost.

Pomembno vlogo ima vzpostavljanje osnovnega ritma. Redno spanje, gibanje in zavestni odmiki od digitalnih dražljajev pomagajo telesu ponovno vzpostaviti ravnovesje. Enako pomembno je postavljanje mej, tako pri delu kot v odnosih.

Ali obstaja popolna ustavitev?

Pri kroničnem stresu ne delujejo hitre rešitve, temveč ponavljanje majhnih, a doslednih sprememb. Ena najpomembnejših je redno upočasnjevanje telesa, ne zgolj misli. To pomeni vsakodnevno, zavestno aktivnost, ki zniža srčni utrip in aktivira parasimpatični živčni sistem, na primer počasna hoja, dihalne vaje z daljšim izdihom ali raztezanje.

Pomembno je tudi omejiti stalno dosegljivost. V praksi to pomeni izklapljanje obvestil, jasna časovna meja za delo in da vsaj en del dneva preživimo brez zaslonov. Pri mnogih ljudeh ima velik učinek tudi zmanjšanje stimulansov, kot sta kofein in alkohol, ki kratkoročno delujeta pomirjujoče, dolgoročno pa vzdržujeta napetost.

a stressed man
Foto: Yosi Prihantoro iz Unsplash

Prav tako se kronični stres pogosto hrani z nenehnim notranjim dialogom. Zapisovanje skrbi ali pogovor z nekom, ki ni vpleten v težavo, lahko zmanjša mentalno obremenitev bolj učinkovito kot tiho prenašanje. Kadar stres vztraja mesece ali leta, pa je smiselno razmisliti tudi o strokovni podpori, saj telo v takšnem stanju pogosto ne zmore več samo najti poti nazaj v ravnovesje.

Kronični stres ni vedno individualni problem. Pogosto je odziv na dolgotrajne sistemske pritiske, tempo dela in družbena pričakovanja, ki posameznika potiskajo čez njegove zmožnosti. Zato iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč odgovornosti do lastnega zdravja.

1...909192...2.144Stran 91 od 2.144