Univerze morajo prenehati sprejemati sredstva od podjetij, ki proizvajajo fosilna goriva, za izvajanje podnebnih raziskav, tudi če so te raziskave namenjene razvoju zelene in nizkoogljične tehnologije, je dejala vplivna skupina uglednih akademikov.
Rowan Williams, nekdanji canterburyjski nadškof, podatkovni znanstvenik agencije Nasa Peter Kalmus in ugledni ameriški klimatolog Michael Mann so med skoraj 500 akademiki iz ZDA in Združenega kraljestva, ki so napisali odprto pismo, naslovljeno na vsa vodstva univerz v obeh državah, v katerem jih pozivajo, naj zavrnejo vsako financiranje s strani podjetij za fosilna goriva.
Inherentno navzkrižje interesov, omadeževanje, ogrožanje
Sprejemanje denarja od podjetij za fosilna goriva predstavlja »inherentno navzkrižje interesov« in bi lahko »omadeževalo« bistvene raziskave ter »ogrozilo« akademsko svobodo, so zapisali. Za podjetja je bila to priložnost, da si zeleno umijejo ugled in izkrivijo ugotovitve raziskav v njim ugodno smer.
V pismu so primerjali tobačno industrijo in njene dezinformacijske kampanje ter opozorili, da številne javne zdravstvene in raziskovalne ustanove iz teh razlogov zavračajo financiranje tobačne industrije, in pozvali k podobni obravnavi denarja za fosilna goriva.
Dvojna cena
»Univerze in raziskave, ki jih opravljajo, so ključnega pomena za hiter in pravičen prehod od fosilnih goriv. Vendar pa financiranje industrije fosilnih goriv spodkopava ta prizadevanja. Akademiki ne bi smeli biti prisiljeni izbirati med raziskovanjem podnebnih rešitev in nenamernim podpiranjem zelenega pranja podjetij,« so zapisali podpisniki.
Michael Mann, direktor Centra za znanost o zemeljskih sistemih na državni univerzi v Pensilvaniji, je za The Guardian povedal: »Tovrstno financiranje je bilo uporabljeno za kompromitiranje vodilnih akademskih ustanov. Za onesnaževalce je to dvojna cena: kupijo imprimatur teh institucij in njihovo domnevno avtoriteto in objektivnost, hkrati pa financirajo raziskave, ki pogosto pomenijo zagovorništvo napačnih rešitev in receptov, kot sta množično zajemanje ogljika, ki ni dokazano v velikem obsegu, in geoinženiring, ki je naravnost nevaren. To je povsem napačna pot naprej.«
Genevieve Guenther, ustanoviteljica in vodja kampanje End Climate Silence ter sodelavka univerze New School v New Yorku, je dejala: »Financiranje raziskav naftnim in plinskim podjetjem omogoča, da svoje promocijske izjave podkrepijo z dovolj resnice, ki daje vsebino zelenim sencam, v katerih skrivajo svoje najbolj onesnažujoče in smrtonosne dejavnosti. Iz naših institucij moramo odstraniti interese fosilnih energetskih podjetij, da bodo naši otroci imeli možnost za prihodnost, ki bo primerna za življenje.«
Univerze so že več let pod pritiskom svojih študentov in nekaterih akademikov, naj svoje naložbe, kot so pokojninski skladi in donacije, odvrnejo od fosilnih goriv, in mnoge so to tudi storile. Vendar je to prvi večji poziv visokih akademikov, naj gredo še dlje in prekinejo vse raziskovalne povezave s podjetji, ki proizvajajo fosilna goriva.
Ni jasne ocene, koliko denarja univerze prejemajo od podjetij za fosilna goriva, saj večina ne objavlja svojih virov. Preiskava za časopis Observer je lani pokazala, da so samo britanske univerze v preteklih štirih letih od naftnih podjetij prejele najmanj 89 milijonov funtov.
Z dopisom se ne strinjajo vsi
Nekateri znanstveniki se z dopisom ne strinjajo. James Hansen, nekdanji glavni znanstvenik pri Nasi in eden prvih znanstvenikov, ki je vlade opozoril na bližajočo se podnebno krizo, je za The Guardian dejal: »Zaradi tega mladi zapravljajo svojo energijo za neproduktivne dejavnosti, medtem ko imajo dejansko potencial, da vodijo iskanje rešitev.«
Bob Ward, politični direktor na Granthamovem raziskovalnem inštitutu za podnebne spremembe in okolje na Londonski šoli za ekonomijo, je dejal, da je smiselno, da univerze sprejemajo sredstva od podjetij za fosilna goriva, če ta podjetja pokažejo resnično zavezanost k preoblikovanju. »Podjetja za fosilna goriva, ki so resnično zavezana prehodu [na nizkoogljično gospodarstvo], vključno z neto ničelnimi emisijami, lahko in morajo prejeti pomoč univerzitetnih raziskovalcev, zlasti pri razvoju tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika, obnovljive vire energije in zmanjševanje emisij. Vendar bi morale biti univerze previdne pri neposrednem ali posrednem sprejemanju sredstev od naftnih, plinskih in premogovnih podjetij, ki niso resnično zavezana prehodu na čisto energijo in ki skušajo oprati svoj ugled.«
Tiskovni predstavnik Imperial College London, za katerega je Observer lani ugotovil, da je od leta 2017 od naftnih podjetij sprejel 54 milijonov funtov, je dejal: »Dekarbonizacija je naša glavna prednostna naloga pri sodelovanju z energetskimi podjetji. Ta cilj zahteva korenite spremembe industrijskih sistemov, tehnologij in poslovnih modelov v energetskem sektorju. Svoj vpliv in strokovno znanje uporabljamo za pospešitev tega prehoda in aktivno sodelujemo z energetskimi podjetji, da bi jih spodbudili k izpolnjevanju ciljev Pariškega sporazuma. Spremljali bomo napredek in še naprej sodelovali le s podjetji, ki bodo pokazala zavezanost in verodostojne ukrepe za doseganje teh ciljev.«
Nekateri trdijo, da je za razvoj tehnologij potrebno financiranje
Nekateri akademiki trdijo, da je za razvoj tehnologij, potrebnih za nizkoogljično gospodarstvo, potrebno financiranje fosilnih goriv in da če bodo zahodne univerze zavrnile takšno financiranje, ga bodo sprejele tudi druge države po svetu.
Guenther se s tem ni strinjal: »Mit je, da podjetja, ki proizvajajo energijo iz fosilnih goriv, namenjajo velike zneske za pomoč pri zelenem prehodu. Po podatkih iz poročila IEA o svetovnih naložbah v energijo za leto 2021 je le 1 odstotek kapitalskih izdatkov fosilnoenergetskih podjetij namenjen raziskavam, razvoju ali uvajanju tehnologij, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ali jih ne proizvajajo.«
Konec tega meseca bo Medvladni odbor za podnebne spremembe objavil tretji del obsežnega pregleda podnebne znanosti, v katerem bo preučil možne načine za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To bo vključevalo tehnologije, kot so obnovljivi viri energije in jedrska energija, ter nove zamisli, kot je odsesavanje ogljikovega dioksida iz zraka.
Poročilo bo osvetlilo možne tehnološke rešitve za podnebno krizo, ki bodo zahtevale deset ali sto milijard funtov sredstev, da bi jih bilo mogoče uvesti na trg in razširiti po vsem svetu.
Jason Hickel, ekonomski antropolog, ki je podpisnik pisma, je dejal, da bi morale sredstva zagotoviti vlade. »ZDA in Združeno kraljestvo sta med najbogatejšimi državami na svetu, njuni vladi pa imata popolno monetarno suverenost. S pritiskom na gumb lahko večkratno financirata potrebne raziskave. Večina pomembnih inovacij in javnih projektov, ki so v zadnjem stoletju spremenili zgodovino, je temeljila na javnem financiranju raziskav,« je dejal Hickel, ki je profesor okoljskih znanosti na avtonomni univerzi v Barceloni in član LSE.
Pismo namenjeno 200 podjetjem
V pismu ni bilo navedeno, ali bi morala biti v prepoved vključena tudi podjetja z interesi na področju fosilnih goriv v okviru širšega portfelja. Ilana Cohen, študentka Harvarda, ki je vodila organizacijo pisma, je dejala, da je pismo namenjeno 200 največjim podjetjem, ki proizvajajo fosilna goriva.
Cohenova je dejala, da so organizatorji poziv za zdaj omejili na univerze v ZDA in Združenem kraljestvu, saj je na teh univerzah skoncentriranih veliko podjetij za fosilna goriva, vendar bi ga lahko v prihodnosti razširili na globalna prizadevanja.
