Ukrajinskim beguncem bodo na voljo slovenske univerze

Tilen Kemperle
-
0

Univerza v Mariboru je za študente begunce iz Ukrajine omogočila izredni vpis v tekoče študijsko leto prek programa Erasmus +. Redni vpis med študijskim letom namreč ni mogoč, na kar opozarjata tudi Univerzi na Primorskem in v Ljubljani. Slednja je namreč dobila več kot sto povpraševanj, piše MMC.

Ukrepi na Univerzi v Mariboru

Pročelje rektorata Univerze v Mariboru

Ukrajinski študenti bodo na mariborski univerzi med drugim oproščeni plačila šolnine in prispevkov za študij. Zanje si prizadevajo poiskati tudi primerno namestitev.

»Na Univerzi v Mariboru z veliko zaskrbljenostjo in sočutjem spremljamo krizne razmere v Ukrajini. Prebivalcem Ukrajine izražamo solidarnost, vsakdo bi moral imeti pravico do življenja v miru in svobodi,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Rešitev v programu Erasmus +

Zaradi zakonskih omejitev ukrajinskim študentom niso mogli omogočiti rednega vpisa med študijskim letom, vendar so našli rešitev v programu Erasmus +. S tem imajo študenti možnost zaprositi za štipendijo, status študenta pa jim omogoča dostop do subvencionirane študentske prehrane in študentskega dela.

Prihodnje študijsko leto se bodo lahko ukrajinski študentje vpisali v redne programe. Priznane jim bodo opravljene obveznosti v letošnjem študijskem letu.

»Študentom bomo zagotovili vključitev v študijski proces v okviru izmenjav Erasmus za prehodno obdobje. Obveznosti, opravljene v tem času, bodo študentom priznane v okviru formalnega vpisa v študijski program za naslednje študijsko leto 2022/23, ko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport načrtujemo sistemsko ureditev integracije študentov v terciarno izobraževanje,« so zapisali na mariborski univerzi.

Iz službe za odnose z javnostmi so za MMC potrdili, da so zaznali zanimanje za vpis v omenjene programe. Natančnega števila ukrajinskih beguncev, ki se želijo izobraževati na Univerzi Maribor, pa niso podali.

Omogočajo pa tudi delo ukrajinskim visokošolskim učiteljem in sodelavcem ter raziskovalcem.

Za ukrajinske študente so na spletni strani vzpostavili tudi vstopno točko v angleščini in slovenščini, za dodatna vprašanja pa so na voljo na elektronskem naslovu ukraine@um.si.

Univerza v Mariboru je še sporočila, da aktivno išče »rešitve pri zagotavljanju nastanitev v prostore stanovanjskih skladov, dijaških domov, študentskih domov, centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter drugih primernih objektov v državni lasti«.

Ukrepi na Univerzi v Ljubljani

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je medtem za MMC sporočila, da so od ukrajinskih študentov prejeli že več kot sto povpraševanj za študij na naši univerzi in 17 prijav za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za prihodnje študijsko leto.

Sporočajo, da bodo poskusili študente v letošnjem študijskem letu vsaj neformalno vključiti v izobraževalne procese. »Potrudili se bomo, da tiste, ki se ne bodo mogli formalno vpisati na študij (če zamudijo rok za vpis), vsaj neformalno vključimo v študijski proces (na primer Leto plus), saj vpis med študijskim letom ni predviden,« so sporočili po elektronski pošti za MMC.

Univerza v Ljubljani poudarja problematiko zakonodaje: »Vlado RS smo takoj ob začetku vojne v Ukrajini prosili, naj čim prej zagotovi pravno podlago za urejanje ustreznega statusa ukrajinskim beguncem za študij in tudi zaposlitev na UL, hkrati smo opozorili, da bi za morebitne študente iz Ukrajine potrebovali dodatna vpisna mesta, posebne štipendije in/ali oprostitev šolnin kot tudi dodatna mesta za mlade raziskovalce iz Ukrajine.«

Ob tem pričakujejo tudi ukrepanje: »Žal odziv pristojnega ministrstva za zdaj ostaja na splošni ravni, pričakujemo pa, da bodo v kratkem sprejeli konkretne ukrepe v podporo ukrajinskim študentom in raziskovalcem ter tudi zagotovili dodatna finančna sredstva v ta namen,« so še zapisali.

Pomoč študentov rusistike in stanovanjska problematika

Študentke in študenti rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prav tako pomagajo ukrajinskim študentkam in študentom. Pomoč nudijo v obliki brezplačnega poučevanja slovenščine, druženja, podpore in spoznavanja študentskega življenja v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani je za MMC opozorila tudi na stanovanjsko problematiko mladih na splošno: »Za študentke in študente iz Ukrajine prostih zmogljivosti žal nimamo, saj jih imamo premalo že za slovenske študente. Menimo, da bi tudi ta kriza morala postati dodatna spodbuda, da v Ljubljani končno začnemo urejati problematiko študentskih nastanitev z gradnjo novih študentskih domov.« Dodali so še, da lahko v stanovanja v lasti Univerze nastanijo osem ljudi, trenutno pa urejajo prihod in nastanitev dveh profesoric.

Ukrepi na Univerzi na Primorskem

Pročelje Univerze na Primorskem

Univerza na Primorskem je za MMC sporočila, da je prijavo za študijske programe oddalo deset kandidatov iz Ukrajine. Njihova vpisna služba je v stiku z več kandidati.

»Univerza na Primorskem ostaja odprta tudi za kandidate iz Ukrajine, pri tem jim bo omogočeno tako nadaljevanje študija kot tudi vpis v prvi letnik,« je v odgovoru zapisal Aleš Oven, pomočnik rektorice UP.

»Dodatno se študenti lahko na univerzo vključijo takoj ob izraženem interesu. Pri tem se lahko vpnejo v študijski proces kot mobilni študenti ali pa se udeležijo naših programov učenja slovenščine in programov integracije,« so dodali.

Prav tako so za študentke iz Ukrajine z mednarodno zaščito vzpostavili posebno spletno stran.

Univerzo na Primorskem že obiskuje 1017 tujih študentov, med njimi so tudi študenti z mednarodno zaščito. »Postopki so znani in usklajeni, zato večjih zapletov ne pričakujemo,« sporočajo.

Pričakujejo dodatne prijavne roke za ukrajinske begunce: »V sodelovanju z drugimi univerzami v okviru Rektorske konference Republike Slovenije in MIZŠ se usklajujemo o razpisu dodatnih prostih mest za vpis kandidatov iz Ukrajine. Zanje načrtujemo dodatne prijavne roke.«

Oglasili so se tudi iz DOS in ŠOS ter ministrstva in SRIPS RS

Državne oblasti so k reševanju bivanjskega vprašanja pozvali tudi Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).

DOS in ŠOS v sporočilu še pišeta, da so v Slovenijo prišli mnogi dijaki in študenti, kar nekaj pa je tudi dijakov in študentov, ki so v Sloveniji na izmenjavi »in bi zaradi očitnih razlogov radi ostali tu«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (SRIPS RS) sta pozvala k izvedbi izrednega razpisa za dijake in študente, ki jih je ali jih bo vojna v Ukrajini prisilila v izobraževanje v Sloveniji, poroča STA.

Kot sta zapisala v skupnem sporočilu za javnost, vojna v Ukrajini pušča veliko ljudi brez doma in mnoge tudi brez domovine. »Mnogi posamezniki, med njimi dijaki in študenti, ki lahko odidejo iz države, v kateri divja vojna, skušajo iskati svoj prostor pod soncem v drugih državah.«

5 nasvetov za vse tiste, ki prvič oblikujete fotoknjigo

CEWE
-
0

1. Oblikovanja se loti z mislijo, da je povsem preprosto

Vsak napredek se začne s pozitivno naravnanostjo, CEWE orodja za oblikovanje pa so zasnovana tako, da so uporabnikom prijazna, intuitivna in preprosta za uporabo. Vsak, ki uporablja internet, zlahka obvlada postopek oblikovanja in tega se tudi zave po oblikovanju svojega prvega CEWE izdelka.

Svojo CEWE FOTOKNJIGO lahko oblikuješ:

2. Kot temo svoje fotoknjige si izberi en dogodek, potovanje ali časovno obdobje

Ena od začetniških napak, ki jih stori večina novih uporabnikov je, da želijo v eno fotoknjigo stlačiti fotografije raznoraznih dogodkov zadnjih 5, 10 ali celo 20 let. V določenih primerih je to dobra izbira, fotografije se lahko razporedijo v logično zaporedje, vendar po izkušnjah ti svetujemo, da zavoljo estetskega, vizualnega, organizacijskega in tematskega smisla, pri oblikovanju svoje prve fotoknjige izbereš eno temo ali dogodek.

Nekaj primerov ali idej:

  • Potovanje (najbolj priljubljena tema so ponavadi daljša potovanja in priprava potopisa)
  • Letna fotoknjiga (v njo lahko združiš vse nepozabne trenutke enega leta)
  • Poseben dogodek (rojstni dan, poroka, obletnica,…)
  • Posebno obdobje (nosečnost, poletje, božič,…)

Štiri fotoknjige različnih barv

3. Vnaprej si pripravi mapo s fotografijami, ki jih želiš vključiti v svojo fotoknjigo

To je eno najpomembnejših pravil. Če imaš naprimer 600 fotografij določenega dogodka, a v svojo fotoknjigo želiš vstaviti 50 ali 60 fotografij, je zelo pomembno, da predhodno narediš ožji izbor fotk in jih shraniš v ločeno mapo, ki jo potem odpreš v fotoprogramu.

Oseba ima v naročju prenosnik in izbira slike

4. Izkoristi Asistenta v fotoprogramu

Potem ko naložiš mapo z izbranimi fotografijami, sledi razporeditev fotografij po straneh. CEWE fotoprogram je zelo enostaven za uporabo, za tiste, ki pa se oblikovanja fotoknjige lotevate prvič, pa vam svetujemo, da uporabite Asistenta, ki vam bo sam ponudil predlog razporeditve fotografij. Če ti razporeditev nebo všeč, jo vedno lahko spremeniš ali prilagodiš po svojem okusu.

Posnetek zaslona asistenta

5. Vstavi 3-4 fotografije na stran

Kljub temu, da je pri CEWE tisk na vrhunskem nivoju in kvaliteta materialov premijska, ti svetujemo da na vsako stran vstaviš 3-4 fotografije, tako da bodo sigurno dovolj ostre in bodo vse prišle do izraza. Celo pri največjih formatih, strani z manjšim številom fotografij izgledajo veliko bolj pregledno. Seveda to ne izključuje dejstva, da bodo določene strani z večjim številom fotografij prav tako izgledale krasno.

Odprta fotoknjiga na kavču

Namig: Še do 4.4. poteka pri CEWE Slovenija največja akcija leta na VSE CEWE FOTOKNJIGE – oblikuješ lahko kar 50 strani katerekoli fotoknjige, za ceno 26-ih! Uporabi kodo kupona CEWEVEČSTRANI in izkoristi ugodnost!

Grafika za akcijo

Oglej si še kratko video predstavitev uporabe fotoprograma CEWE Fotosvet korak za korakom: Kako hitro in enostavno izdelati CEWE FOTOKNJIGO

Za še več foto idej in nasvetov lahko spremljaš CEWE Slovenija na socialnih omrežjih Instagram in Facebook.

Želimo ti veselo oblikovanje!

Po enem mesecu vojne v Ukrajini razseljena več kot polovica otrok

Unicef
-
0

Po enem mesecu vojne v Ukrajini je razseljenih 4,3 milijona otrok – več kot polovica populacije otrok v državi, ki jo ocenjujejo na 7,5 milijona. To vključuje več kot 1,8 milijona otrok beguncev izven Ukrajine in 2,5 milijona notranje razseljenih.

»Vojna je povzročila eno najhitrejših in najobsežnejših razseljevanj otrok po drugi svetovni vojni,« je povedala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell. »To je mračni mejnik, ki bi lahko pustil trajne posledice za prihodnje generacije. Varnost otrok, njihova dobrobit in dostop do osnovnih storitev so ogroženi zaradi nepretrganega in grozljivega nasilja.«

Po podatkih Urada visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR) je bilo od začetka vojne – od 24. februarja – v Ukrajini ubitih 78 otrok, 105 pa jih je bilo ranjenih. To so podatki, ki so jih lahko potrdili Združeni narodi, dejanske številke pa so verjetno še mnogo višje.

Vojna ima tudi uničujoče posledice za civilno infrastrukturo in dostop do osnovnih storitev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je na primer poročala o 52 napadih, ki so v zadnjih štirih tednih prizadeli zdravstvene ustanove po vsej državi, medtem ko je ukrajinsko ministrstvo za izobraževanje in znanost poročalo o škodi na več kot 500 izobraževalnih ustanovah. Po ocenah trenutno 1,4 milijona ljudi nima dostopa do čiste pitne vode, 4,6 milijona ljudi pa ima omejen dostop do pitne vode ali pa jim grozi, da ga bodo v celoti izgubili. Več kot 450.000 otrok, starih od 6 do 23 mesecev, potrebuje dopolnilno prehrano.

UNICEF je zaznal tudi zmanjšanje rutinske precepljenosti otrok, vključno s cepivi proti ošpicam in otroški paralizi. To bi lahko kmalu povzročilo izbruhe bolezni, ki jih je sicer mogoče preprečiti s cepljenjem, zlasti na območjih, kjer se zadržuje veliko ljudi, na primer v zakloniščih.

»V samo nekaj tednih je vojna močno prizadela otroke v Ukrajini,« je povedala Catherine Russell. »Otroci nujno potrebujejo mir in zaščito. Otrokove pravice morajo biti spoštovane. UNICEF še naprej poziva k takojšnji prekinitvi spopadov in zaščiti otrok. Osnovna infrastruktura, od katere so odvisni otroci, vključno z bolnišnicami, šolami in drugimi zgradbami, ki nudijo zavetje civilistom, nikoli ne sme biti tarča napadov.«

UNICEF si s partnerji prizadeva doseči otroke v Ukrajini in mejnih državah s humanitarno pomočjo.

V Ukrajini je UNICEF pred časom že dostavil medicinsko pomoč za 49 bolnišnic v 9 regijah – vključno s Kijevom, Harkovom, Dneprom in Lvovom – in tako izboljšal dostop do zdravstvene oskrbe za 400.000 mater in otrok. UNICEF še naprej zagotavlja vodo in higienske pripomočke v skupnostih, kjer potekajo spopadi. Poleg tega organizacija povečuje število mobilnih ekip za zaščito otrok, ki delujejo na območjih konfliktov, iz 22 na 50. V državo so dostavili tudi za 63 tovornjakov nujne pomoči za več kot 2,2 milijona ljudi. V prihodnjih tednih bo UNICEF aktiviral pomoč v obliki denarnih nakazil za najbolj ranljive družine, na ključnih lokacijah po vsej državi pa bo vzpostavil otrokom prijazne prostore.

Za zaščito in podporo milijonom otrok in družin, ki so pobegnili iz Ukrajine, sta UNICEF in UNHCR v partnerstvu z vladami in organizacijami civilne družbe ustvarila Modre točke – varne prostore, ki na enem mestu zagotavljajo nujno pomoč za otroke in ženske. Modre točke zagotavljajo ključne informacije družinam na begu, pomagajo pri identifikaciji otrok brez spremstva in otrok, ločenih od družin, ter zagotavljajo njihovo zaščito. So tudi središče za nudenje osnovnih storitev. Modre točke so že bile vzpostavljene v državah, ki gostijo begunce iz Ukrajine, v prihodnjih dneh se bo njihovo število še povečalo. Na Poljskem jih bo na primer delovalo več kot 20.

Kljub intenzivnim prizadevanjem za zagotavljanje varnega, hitrega in neoviranega humanitarnega dostopa do ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa izzivi na najbolj prizadetih območjih po državi ostajajo.

Otrokom in družinam iz Ukrajine lahko pomagate:

  • preko https://doniraj.unicef.si/pomoc/ukrajina/
  • pošljite SMS s ključno besedo UNICEF10 na 1919 in darujte 10 € ali UNICEF5 in darujte 5 € za pomoč otrokom
  • z nakazilom na TRR SI56 0201 3025 9875 526, referenca: SI 00 41103, prejemnik: SLOVENSKA FUNDACIJA ZA UNICEF, PAVŠIČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

Se lahko vpišem na drug študij, če sumim, da ne bom opravil prvega letnika? Kaj se zgodi z vpisom, če letnik vendarle opravim?

Zavod Študentska svetovalnica
-
0

Pozdravljeni,

Letos sem vpisana v prvi letnik Dentalne medicine, vendar sem v resnih dvomih če bom prvi letnik opravila. Razmišljala sem, da bi se kot za rezervo, če mi ne uspe, vpisala na fakulteto za farmacijo oz. katero koli drugo fakulteto in v primeru, da padem letnik na medicini drugo leto poskusila s farmacijo. Zanima me 1. kako izpolnim vpisnico v mojem primeru in 2. v primeru da se mi posreči in opravim s prvim letnikom dentalne medicine ali se potem samo ne vpišem avgusta na farmacijo in ostanem na medicini? Upam da sem dovolj razumljivo postavila vprašanje.

Hvala za vaš čas in lep pozdrav.

 

Pozdravljena,

razpis za vpis v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov je objavljen na spletnem portalu eVŠ, ki ga je potrebno spremljati za aktualne podatke. Prvi prijavni rok poteka od 15. februarja do 18. marca 2022, drugi prijavni rok bo potekal od 19. do 23. avgusta 2022, posamezne fakultete pa razpišejo tudi tretji prijavni rok za zapolnitev prostih mest, ki bo potekal od 22. do 23. septembra 2022.

Prijavo za vpis kandidat odda preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ in sicer, z eno od elektronskih identitet (digitalno potrdilo, AAI-račun ali smsPASS) ali pa z uporabniškim imenom in geslom (navodila za oddajo prijave lahko najdeš tukaj). V primeru prepisa boš v prijavi preko eVŠ portala tokrat označila »prepis« oziroma »sprememba študijskega programa« in ne »prvi vpis«. Koliko prijav in študijskih želja lahko oddaš, je odvisno od posameznega prijavnega roka:

  • 1. in 2. prijavni rok: vsak kandidat lahko odda eno prijavo, v kateri po prednostnem vrstnem redu navede do tri študijske želje
  • 3. prijavni rok: vsak kandidat lahko odda največ tri prijave in v vsaki lahko navede eno študijsko željo

Pozorna bodi tudi na pogoje, da se sploh lahko udeležiš posameznega roka – 2. roka se namreč lahko udeležiš, v kolikor se 1. roka nisi udeležila, se nisi uspela uvrstiti v noben študijski program, se v program, v katerega si bila sprejeta nisi vpisala ali pa si se iz programa, v katerega si bila sprejeta, izpisala do datuma, ki je določen v aktualnem Razpisu, 3. roka pa se lahko udeležiš, le v primeru, da se nisi udeležila nobenega prejšnjega roka oz. v prejšnjih rokih nisi bila sprejeta v noben študijski program, ali pa če se določen študijski program ne bi izvajal.

Seznam študijskih programov in pogoje za vpis lahko najdeš v aktualnem razpisu, pregled pa je možen tudi v iskalniku študijskih programov na tem portalu.

Postopek prepisa

Prepis poteka tako, da se moraš iz trenutnega programa izpisati in na dejanskem vpisu na novo fakulteto predložiti izpisnico – velja pravilo, da študent ne more biti hkrati vpisan na več fakultet (izjema je vzporedni študij). Šele dejanski vpis je zavezujoč (s tem, ko boš oddala prijavo na posameznem vpisnem roku, torej še ne pomeni, da boš na novi študijski program avtomatsko že vpisana oz. da si iz starega programa izpisana – zavezuje šele dejanski vpis na nov program). O tem, kdaj bo potekal vpis, te bo obvestila fakulteta. Opozarjam, da se iz sedanje fakultete izpiši šele, ko dobiš povabilo na vpis na nov študijski program, saj ti s trenutkom izpisa iz fakultete oz. programa preneha status študenta in pravice, ki iz njega izvirajo. Na tem mestu ti svetujem, da se glede tega, kdaj točno se moraš iz prvega programa izpisati, dobro pozanimaš na fakulteti in to opraviš čim kasneje – če se le da, izpisnico dostavi šele prvi delovni dan v oktobru. Kot sem že prej omenila, boš v nasprotnem primeru v vmesnem času brez statusa študenta in tudi brez vseh pravic, ki iz njega izhajajo.

Možnost, da izpisnice ne predložiš na dejanskem vpisu, ampak šele naknadno, je posledica internega pravila Univerze v Ljubljani, ne gre pa za zakonsko določeno obveznost. Zato se je na izbrani fakulteti, ki je del druge univerze, potrebno pozanimati, ali to pravilo velja tudi pri njih.

Če bi kljub temu, v času od izpisa do novega študijskega leta, ostala brez statusa študenta, bi si morala obvezno in v kolikor želiš tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje kriti sama. Obvezno zdravstveno zavarovanje lahko urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dopolnilno pa pri eni izmed zasebnih zavarovalnic (npr. zavarovalnica Triglav, Vzajemna, itd.). Poleg tega ne bi bila upravičena niti do subvencionirane prehrane, bivanja in prevoza, dela preko študentskega servisa, štipendiranja in družinske pokojnine.

Izpis tik pred zdajci je priporočljiv tudi zato, ker si študent do izpisa oz. do dejanskega vpisa v nov študijski program še lahko premisli. Ko se enkrat prostovoljno izpišeš iz določenega študijskega programa, se namreč vanj ne moreš nikoli več ponovno vpisati – niti proti plačilu.

Naj opozorim, da s prepisom porabiš tudi pravico do ti. »bonusa«, ki jo ureja 66. člen Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Gre za pravico vsakega študenta, da lahko enkrat tekom študija na posamezni stopnji ponavlja letnik ali spremeni študijski program (prepis ali prehod).

66. člen (pravice in dolžnosti študentov)

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem: – se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, – lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, – se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, – lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. /…/

V primeru koriščenja bonusa, na isti stopnji študija ne boš več mogla ponavljati letnika oz. ponovno brezplačno spremeniti študijskega programa. Ponovni prepis/prehod ti bo sicer omogočen, vendar boš morala za študij na programu, na katerega si opravila prepis/prehod brez koriščenja bonusa, plačati šolnino. Posledica izkoriščenega bonusa je tudi izguba pravice do koriščenja dodatnega leta (absolventskega staža) ob koncu študija na isti stopnji.

Če na kratko povzamem, lahko prijavo za vpis na nov program oddaš že februarja/marca ali na katerem drugem roku (v prijavi označiš prepis oz. sprememba študijskega programa), iz trenutnega programa pa se poskušaj izpisati čim kasneje – o tem se pozanimaj na izbrani fakulteti, če je možno pa izpisnico dostavi šele prvi delovni dan v oktobru, saj se boš tako izognila vmesni izgubi statusa in pravic, ki iz njega izvirajo. V kolikor si boš glede prepisa naknadno premislila in želela študij vseeno nadaljevati na trenutnem študijskem programu, se, v primeru, da si bila na izbrano fakulteto sprejeta, dejanskega vpisa preprosto ne udeležiš. Kot rečeno, sama oddana prijava za vpis še ne pomeni, da boš na novi študijski program avtomatsko že vpisana oz. da si iz trenutnega programa izpisana – zavezuje šele dejanski vpis na nov program.

Lep pozdrav,

Iris

Epidemije bi se morali lotiti drugače

Tjaša Sušnik
-
0

Nad številnimi lockdowni, PCT pogoji in študijem na daljavo marsikdo med nami ni bil preveč navdušen. A vse ostre ukrepe naj bi upravičevalo dejstvo, da smo z njimi zmanjšali škodo, ki jo je človeštvu prizadejal virus. Celo nekateri strokovnjaki s področja epidemiologije pa se strinjajo, da so bili ukrepi povsem zgrešeni in bi se epidemije morali lotiti drugače.Velika obcestna tabla s sliko maske in napisom:"Be safe! Masked up We're all in this together"

Med njimi je tudi Sunetra Gupta, profesorica epidemiologije, specializirana za pandemije. Po njenem mnenju bi morali osamiti le ogroženi del populacije (torej pripadnike rizičnih skupin), vsi ostali pa bi živeli normalno naprej. S tem bi se usmerili v tako imenovano ciljano zaščito. Postopoma bi se z večanjem imunosti v družbi zmanjšalo tveganje za okužbo za vse, tudi za rizične skupine.

Čeprav ravno s cepljenjem želimo doseči večjo imunost v družbi, cepljenje vseh po vrsti morda ni najboljša rešitev. Cepljenje namreč ovira naravno pridobljeno imunost proti bolezni, zato bi bilo bolje cepiti le ranljive skupine.Veliko stekleničk z napisom COVID, pred katerimi ležijo injekcijske igle

Medtem ko se osredotočamo na število žrtev novega koronavirusa in mrzlično iščemo rešitev v obliki ostrih ukrepov, pozabljamo na posledice lockdowna. Predvsem zaskrbljujoča je situacija v revnejših predelih sveta, kjer otroci ne umirajo zaradi koronavirusa, temveč zaradi lakote. Med lockdownom jim starši namreč ne morejo priskrbeti hrane.Moški leži ob oknu in gleda skozi okno, na katerem so simboli virusa

Posledic lockdowna je veliko in posvečamo jim premalo pozornosti. V zvezi s tem problemom je bil ustanovljen projekt Collateral Global, ki dokumentira globalne učinke lockdowna in ukrepov zaradi epidemije. Pri projektu opozarjajo, da se je po svetu zmanjšala proizvodnja cepiv proti drugim smrtonosnim boleznim, kot so ošpice in hepatitis B. Znane so tudi težave na področju diagnostike in zdravljenja rakavih ter srčno-žilnih obolenj.

Pri tehtanju učinkovitosti različnih ukrepov bi torej morali upoštevati tudi njihove negativne posledice, ki po mnenju mnogih presegajo korist v boju proti pandemiji.

Najboljše Disney pesmi: spada tvoja najljubša med klasike?

Vesna Petrič
-
0

Zagotovo si kot otrok rad skočil pod odejo pred televizijo in počitnice ali deževen dan preživel v družbi Disney-jevih junakov. Spremljal njihove dogodivščine in še pod tušem prepeval pesmi njihovih stisk in junaštev. Tudi ko smo že malo večji otroci, včasih zaslišimo pesmi našega otroštva in se vzradostimo. Si kdaj poslušal pesmi starih Disney klasik? Tistih izpred leta 2000? Poznaš njihova besedila? Popelji se v legendarno zgodovino animiranega filma s sledečim seznamom najboljših uspešnic!

Circle of life, Levji kralj (Elton John)

Najbrž najbolj znana skladba, ki se začne z znamenitimi besedami »Nants ingonyama bagithi baba«, ki jih pojejo živali zbrane s cele dežele, da bi pričakale mladega Simbo. Govori o življenjskem krogu, o rojstvu, o novem začetku, kar se čudovito usklajuje s pričetkom zgodbe mladega leva. Besedilo je napisano v zulujščini, enem izmed Bantu jezikov. Si se kdaj vprašal, kaj pomeni? »Prihaja lev. O ja, lev je.« Seveda ne smemo pozabiti tudi na sledeči uspešnici iz istega filma.

Carmen Twillie, Lebo M. - Circle of Life (From "The Lion King")

Hakuna Matata, Levji kralj (Elton John)

Pesem, ki ti polepša še tako žalosten in težak dan. Govori o sreči in preprostem življenju, ki je dovoljšen pogoj za brezskrbnost in zadovoljstvo. V film prinaša mladostno energijo in nove like: Timona in Pumbaa.

The Lion King - Hakuna Matata || 1080p || HD || English

Can you feel the love tonight, Levji kralj (Elton John)

Romantična balada, ki deli sporočilo o ljubezni, ki nas okroža. Te ne zamika, da bi nekoga objel in stisnil za roko, vsakič ko jo slišiš? Fun fact: si vedel, da je zanjo Elton John prejel Oskarja za najboljšo originalno pesem?

The Lion King - Can You Feel The Love Tonight

A whole new world, Aladdin (Alan Menken)

Aladdin poje princesi Jasmini o novem svetu, ki ji ga bo pokazal. Pesem nosi sporočilo, ki ga lahko razumemo večplastno. Na dobesedni ravni ji razkazuje svet izven zidov palače, v kateri je živela zaprta in zaščitena celo življenje. Ko hodi po ulicah in tržnici, prvič srečuje ljudi iz vseh socialnih razredov. Druga perspektiva, ki jo navduši, je ptičja perspektiva – ko z letečo preprogo potujeta nad mestom in vidi njegovo veličino in lepoto. Na metaforični ravni pa z njo tudi on redefinira svoj svet, saj se zdi, da ga ona dela novega in drugačnega.

Friend like me, Aladdin (Alan Menken)

Ta pesem morda ni najbolj spevna ali melodična na našem seznamu, vsekakor pa je polna humorističnih elementov. Glas je duhu iz svetilke, ki je v tem trenutku v filmu končno osvobojen, posodil nihče drug kot legendarni Robin Williams. S pačenjem in spreminjanjem tona glasu nam je ponudil popolno sinhronizacijo animirane različice iz leta 1992.

The bare necessities, Knjiga o džungli (Phil Harris, Bruce Reitherman)

Pesem je izjemno zabavna, če prisluhneš besedilu, saj medved Baloo (bear) uči Mowgljia o nujnih potrebščinah (bare necessities), ki jih bitje potrebuje, da je srečno. Besedno ujemanje oziroma pun je sicer smiselno le v angleščini, a popolnoma opiše bistvo skladbe. Nanjo lahko gledamo kot na manifesto hedonista ali sestrico Hakune Matate.

The Bare Necessities (from The Jungle Book)

Under the sea, Mala morska deklica (Alan Menken)

Povabi se na zabavo rdečega rakca, medtem ko pripravljaš čokolino pred spanjem in zapleši po kuhinji!

Samuel E. Wright - Under the Sea (from The Little Mermaid) (Official Video)

Heigh-Ho, Sneguljčica in sedem palčkov (Frank Churchill)

»Hej ho, hej ho, na delo zdaj gremo!« – ti pade na pamet še kaj boljšega, da te spravi v delovno voljo in te motivira za učenje?

Heigh Ho - Snow White and the Seven Dwarfs

Make a man out of you, Mulan (Donny Osmond)

Že sama po sebi je Mulan zgodba, ki obravnava spolne stereotipe. Mlado dekle se odloči, da bo odšlo v vojsko zato, da bi rešilo očeta pred smrtjo v vojni. Vse skozi se spopada s fizično zahtevnimi nalogami in mentalnimi izzivi, ki jim ni kos. Vse pa se spremeni v trenutku, ko jo pošljejo domov in spozna, da preprosto noče obupati. Ta pesem spremlja njeno duhovno rast in še tako nerodnemu malčku morda vbrizga malo samozavesti.

Reflections, Mulan (Donny Osmond)

Reflections nam predstavi osnovni konflikt Mulan. Počuti se ujeto, saj ne odgovarja sliki popolne hčerke, ki jo zapoveduje družba. Ne zmeni se za lepoto, ličenje in lepo vedenje, temveč uživa v jahanju ter urjenju v borilnih veščinah. Zopet se srečamo z njeno željo oziroma potrebo, da stopi izven začrtanih okvirjev in poišče alternativen način, da se dokaže – čeprav ne s svojim imenom in svojo identiteto. Zanimivost, ki je morda še ne veš je, da je to pesem v različici iz leta 1998 pela Christina Aguilera in ravno tu pritegnila pozornost glasbene industrije ter začela svojo uspešno kariero.

Mulan - Reflections [HQ]

Univerzi v Mariboru in na Primorskem objavili razpis za vpis v podiplomske študijske programe 2022/2023

Urban Kolman
-
0

Univerzi v Mariboru in na Primorskem sta objavili razpis za vpis v podiplomske študijske programe za študijsko leto 2022/23. Na Univerzi v Mariboru se prvi prijavni rok odpre 25. marca 2022. Medtem ko se prvi prijavni rok na Univerzi na Primorskem za obe podiplomski smeri začne 6. aprila 2022.

Roki za podiplomski študij Univerze v Mariboru

Na Univerzi v Mariboru je na voljo 64 magistrskih in 35 doktorskih študijskih programov. Nekaj razlik je med roki za razpis. Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik magistrskega študija bo za državljane/-ke RS in državljane/-ke držav članic EU ter za Slovence/-ke brez slovenskega državljanstva ostal odprt do 8. septembra 2022, medtem ko bo za državljane/-ke držav nečlanic EU odprt do 31. maja 2022.

Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik doktorskega študija bo za državljane/-ke RS in državljane/-ke držav članic EU odprt do 8. septembra 2022, za Slovence/-ke brez slovenskega državljanstva in državljane/-ke držav nečlanic EU pa do 31. maja 2022. Več informacij najdeš na spletni strani univerze.

Roki za magistrski študij Univerze na Primorskem

Prijavni roki magistrskega programa na Univerzi na Primorskem za kandidate/-ke državljane/-ke Republike Slovenije in državljane/-ke članic Evropske unije so različni. Prvi prijavni rok traja od srede, 6. aprila 2022, do vključno srede, 24. avgusta 2022. Drugi traja od četrtka, 8. septembra 2022 do vključno četrtka, 15. septembra 2022. Zadnji pa od četrtka, 22. septembra 2022, do vključno petka, 23. septembra 2022.

Univerza na Primorskem.
Razpis je objavila tudi Univerza na Primorskem.

Podobno velja za magistrski program Univerze na Primorskem za kandidate/-ke Slovence/-ke brez slovenskega državljanstva in tujce (izven Evropske unije). Prvi prijavni rok traja od srede, 6. aprila 2022, do vključno petka, 12. avgusta 2022, drugi od petka, 19. avgusta 2022 do vključno petka, 26. avgusta 2022, tretji od četrtka, 8. septembra 2022 do vključno četrtka, 15. septembra 2022. V tem primeru obstaja tudi možnost četrtega roka, ki traja od četrtka, 22. septembra 2022, do vključno petka, 23. septembra 2022.

Roki za doktorski študij na Univerzi na Primorskem

Zgodba z doktorskimi roki je podobna. Prvi rok za kandidate/-ke državljane/-ke Republike Slovenije in državljane/-ke članic Evropske unije traja od srede, 6. aprila 2022, do vključno srede, 24. avgusta 2022, drugi od četrtka, 8. septembra 2022 do vključno četrtka, 15. septembra 2022, tretji od četrtka, 22. septembra 2022 do vključno petka, 23. septembra 2022.

Prijavni roki za kandidate/-ke Slovence/-ke brez slovenskega državljanstva in tujce (izven Evropske unije) pa so naslednji. Prvi rok traja od srede, 6. aprila 2022, do vključno petka, 12. avgusta 2022, drugi od petka, 19. avgusta 2022 do vključno petka, 26. avgusta 2022, tretji od četrtka, 8. septembra 2022 do vključno četrtka, 15. septembra 2022. Ponovno imajo tudi oni možnost četrtega roka, ki traja od četrtka, 22. septembra 2022, do vključno petka, 23. septembra 2022. Več informacij najdeš na spletni strani univerze.

Novosti na Univerzi na Primorskem

Na Univerzi v Kopru imajo tudi nekaj novosti. Ponujajo tudi dva nova magistrska študijska programa. To sta Fizioterapija in Športna vzgoja na UP Fakulteti za vede o zdravju. Ponujajo tudi novo smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom na  programu Razredni pouk na UP Pedagoški fakulteti.

Volitve 2022 – Resni.ca: »Jedro problema pri zaposlitvenih težavah mladih v naši državi leži v korupciji.«

Katja Stojić
-
0

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Politična stranka Resni.ca je nastala leta 2021, njen predsednik je Zoran Stevanović. Ustanovili so jo izključno državljani, saj je nastala iz državljanskega gibanja in podpirajo jo zgolj donacije podpornikov.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

V našem programu imamo zapisano popolno prenovo šolskega sistema, pri čemer bomo dali večji poudarek aplikativnim znanjem ter učenjem za življenje. Zavedamo se, da ima vsak od nas različne sposobnosti in zmožnosti, vseeno pa smo mnenja, da bi vsaj osnovna šola morala otrokom nuditi znanja za vsakdanje življenje, kot so obrtništvo, podjetništvo, samooskrba, zdrav način življenja, finančna pismenost itn.

Programi STEM bi morali v visokem šolstvu ponuditi multidisciplinarno praktično izobraževanje, pri katerem je posameznik možen reševati probleme na več različnih nivojih, tako iz matematičnega, znanstvenega in tehnološkega vidika (v same programe bi vključili še predmete iz umetnosti). Prednost STEM programov po našem mnenju izgubi svojo vrednost, v kolikor študenta ne pripravijo na samostojno razmišljanje v multidisciplinarnem okolju. Za višjo kvaliteto STEM izobraževanja je potrebno upoštevati že pridobljene izkušnje iz tujine, povečati mednarodno izmenjavo študentov, povečati povezavo z gospodarstvom (predvsem na področju računalništva, inženirstva in aplikativne matematike). S STEM sistem namreč vzgajamo ne samo posameznike, pač pa stebre naše družbe, ki bo gonilo našega razvoja in gospodarstva.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

Državljani si zelo težko privoščijo nakup nepremičnine, predvsem ko gre za reševanje prvega stanovanjskega problema. A vemo, da ima to ogromen vpliv na ambicije po oblikovanju družin in na samo rodnost.

Tukaj se mora država kratkoročno vmešati samo toliko, da pripomore k dvigu ponudbe na trgu s takojšnjo gradnjo dodatnih stanovanjskih površin, vendar na pameten način, tako da ne posega v dobra kmetijska zemljišča in kar je najpomembnejše, s popolno eliminacijo korupcije, saj se bo le tako lahko zagotovila cena, ki bo sprejemljiva za državljane. Pravica za nakup takih stanovanjskih enot se mora vezati na državljanstvo. Prednostno je treba obravnavati reševanje prvega stanovanjskega problema. Zaradi kreditne nesposobnosti precejšnjega števila mladih družin, bi jim država pomagala s svojevrstnim posojilom in odplačevanjem kupnine skozi najemnino.

Dolgoročno je najslabše možno reševanje stanovanjske problematike tisto, v katero se vmešava država. Vedno namreč pozabljamo, da vsi trgi, ne glede na to ali se vanje vmešava država ali ne, delujejo po principu ponudbe in povpraševanja.

Pravilni načini za spodbujanje tržnega reševanja problema so tako:

1. Normaliziranje obrestnih mer.

2. Ukinitev davka na najemnine za najemniška stanovanja.

3. Ukinitev ali drastično znižanje zemljiških oz. komunalnih prispevkov.

4. Drugačna državna politika določanja zazidljivosti zemljišč.

5. Znižanje DDV za gradbeni material, pohištvo.

Treba je torej delati na ponudbeni strani, ne na strani povpraševanja, a brez javnega denarja. Država ne sme konkurirati tržnim ponudnikom stanovanj, saj jih na dolgi rok tako izriva iz igre, kar ima za posledico zmanjšan obseg ponudbe. Država namreč načeloma gradi neučinkovito, zato je skupna realizirana koristnost veliko manjša, kot če bi šlo za skupek naložbenih odločitev zasebnih ponudnikov. Če se država umakne, se bo trg uravnal sam od sebe. Poleg tega je tudi na trgu precej praznih stanovanj. Treba je zgolj najti način, kako predreti nepremičninski balon, brez da se ga dodatno napihuje.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

Jedro problema pri zaposlitvenih težavah mladih v naši državi leži v korupciji. Izobraževalne ustanove proizvajajo kadre za delovna mesta, kjer je zaposljivost zelo nizka oziroma sploh ni potrebe po takih kadrih. Po drugi strani za vsakega dijaka ali študenta takšna izobraževalna ustanova dobi plačan določen znesek. Dokler je sistem nastavljen tako, da ni neposredne povezave med izobraževanjem in povpraševanja na trgu dela, bomo imeli velik problem. Hkrati si izobraževalne ustanove preko političnih ali drugih povezav vedno uspejo zagotoviti toliko razpisnih mest, kot je to dobro za njihov proračun, ne tudi za zaposlitveno politiko.

Te povezave je treba prekiniti in izobraževanje uskladiti s potrebami trga. Ko je na trgu potreba po določenem kadru, se tudi lažje uredijo vsa pripravništva, ki so potrebna za uspešno praktično usposabljanje. Preprečitev odhoda najboljših kadrov v tujino je možna na dva načina:

  1. Smo mnenja, da bi moral vsak, ki je deležen brezplačnega študija v Republiki Sloveniji podati pisno zavezo, da bo po končanem študiju še vsaj 10 let opravljal delo v naši državi. V nasprotnem primeru je možno odkupiti ta leta s poplačilom stroška celotnega študija.
  2. Z ureditvijo plačne politike, najprej z znižanjem obdavčitve plač, nadalje s preprečitvijo korupcije, s čimer bi na letni ravni v državi lahko prihranili več milijard evrov. Slednje posebej velja za zdravstvo, kjer preko javnih naročil izpuhti velik del našega proračuna, namenjenega za zdravstvo. Kolikor bi s tem denarjem delali bolj racionalno, bi več ostalo za plače in nagrade tistih, ki so delovno najbolj uspešni in obremenjeni. Višje plače pomenijo tudi manj odhoda v tujino, kjer imajo sicer visoko izobraženi kadri boljše pogoje za delo in tudi večkratnik slovenske plače.

Zavzemamo se za korenito spremembo naše sicer prazne pokojninske blagajne, za kar bo potrebno veliko medgeneracijskega sodelovanja. Težko je posploševati, na katerih področjih je priporočena zakasnjena upokojitev in na katerih ne, vendar mora biti eden izmed ključnih faktorjev tudi brezposelnost mladih na tem področju.

Iščeš poletno delo? Prijavi se za delo v planinskih kočah!

Katja Stojić
-
0

Pomlad se je sicer komaj začela, a čas za iskanje poletnega dela je že tukaj. Če si oboževalec narave in planin, bodo spodnja poletna dela kot nalašč zate!

Koča na planini Razor

Planinsko društvo Tolmin išče nove sodelavce za delo v koči na planini Razor. Delo bo potekalo od konca junija do septembra, iščejo pa oskrbnika, kuharja in pomočnika (moškega ali ženskega spola). Prednost imajo kandidati z ustreznim znanjem in izkušnjami.

Če te delo zanima, svoj življenjepis pošlji na naslov Planinsko društvo Tolmin, Trg m. Tita 16A, 5220 Tolmin ali na elektronski naslov pdtolmin@gmail.com. Rok oddaje je 15. april 2022. 

Kamniška koča

V Kamniški koči na Kamniškem sedlu prav tako iščejo osebi za stalno in občasno pomoč, delo bo potekalo od junija do oktobra. Iščeta se kuhar/kuharica in natakar/natakarica. Od kandidatov pričakujejo vsaj minimalno znanje enega tujega jezika (angleščina), urejenost, komunikativnost in pripravljenost za pridobivanje dopolnih znanj, potrebnih za izvajanje del v planinski koči.

Če te zanima delo v Kamniški koči, svoj življenjepis pošlji na elektronski naslov kolenciztok@gmail.com. Prijave zbirajo do 20. aprila 2022.

Poletno delo, ki ga ne boš pozabil

Kaj še čakaš, prijavi se na zgornja delovna mesta in preživi nepozabno poletje v objemu gora in srčnih ljudi!

MENT 2022 – prva napoved

Marketing
-
0

MENT Ljubljana predstavlja prvi paket glasbenih imen in govorcev osme edicije, ki se bo med 8. in 10. junijem odvila na 15 lokacijah v Ljubljani.

Slovenski festival glasbenih odkritij, ki se osredotoča na lokalne, regionalne in evropske scene, se vrača k tridnevnemu klubskemu formatu z mednarodno glasbeno konferenco, ki vsako leto privabi več sto evropskih glasbenih profesionalcev.

Letošnji koncertni program vključuje več kot 80 glasbenikov iz 25 držav. Na sredinem otvoritvenem večeru v Kinu Šiška bo kot glavni gost nastopil enigmatični ameriški zvezdnik, kantavtor in producent Yves Tumor. V četrtek in petek pa se bodo ob številnih drugih mednarodnih gostih in domačih talentih predstavili ukrajinska hip-hop ikona Alyona Alyona, britanska kantavtorica Martha Skye Murphy in francoska avant-pop usvarjalka Oklou.

Portret glasbenice
MENT tokrat združuje moči z ljubljanskim festivalom Druga godba, ki že 38 let navdušuje s predstavljanjem novih glasbenih žanrov ter bogatim naborom svetovnih etno glasb in njihovih sodobnih interpretacij. Na odru, ki ga kurira Druga godba, bodo nastopili podalpski bluesman Niko Novak, japonski psych rock trio KUUNATIC, belgijski fusion jazzerji Echoes of Zoo in irski mojster psihedeličnih plesnih ritmov DJ Fitz.

Celoten program bo najavljen v drugi polovici aprila. Več na www.ment.si.

#PROGRAM

PRVIH 42:

Ukrajinska hip-hop ikona ALYONA ALYONA, enigmatična slovenska multiinstrumentalista ANA KRAVANJA & SAMO KUTIN, zasanjani francoski shoegazerji BRYAN’S MAGIC TEARS, avstrijski producent in jazz bobnar CID RIM, nemška “fruštek pop” formacija DAS BISSCHEN TOTSCHLAG, mojster psihedeličnih plesnih ritmov DJ FITZ, psihoaktivni belgijski post-jazzerji ECHOES OF ZOO, progresivni avstrijski pop FARCE, talenti beograjske kitarske scene GAZORPAZORP, indie kvartet iz amsterdamskega podzemlja GLOBAL CHARMING, slovaški avant-pop/jazz fusion GOD AND EVE, graditelj modularnih zvočnih svetov HRTL, slovenski industrial/synth pop dvojec IT’S EVERYONE ELSE, nizozemska elektronska avanturistka JACQNOISE, madžarski jazz-hip-hop-fusion trio JAZZBOIS, preroditelji slovenskega pop rocka KOKOSY, japonski psych rock trio KUUNATIC, srbski čarovnik magnetofonskega traku LENHART TAPES, predstavnica baročnega art popa MARTHA SKYE MURPHY, francosko-japonska vizualna in zvočna umetnica MIKA OKI, nekonvencionalni litvanski pop MONIKAZE, balkanski ljudski noise rock NEMEČEK, podalpski bluesman NIKO NOVAK, francoska avant-pop ustvarjalka OKLOU, krautrock/post-punk mišmaš OMNI SELASSI, jadranska muzika za zabušavanje PITAJ KLINCE, novodobni Italo disko PLANET OPAL, outsiderski hip-hop iz Ljubljane PTČ, samooklicani predstavniki kiwi popa QLOWSKI, futuristični R&B/dancehall kolektiv QUINZEQUINZE, vzhajajoča slovenska raperka in plesalka SAHAREYA, zloglasni aktivistični poljski dvojec SIKSA, češki post-punk hrupotvorci SINKS, belgijska introspektivna elektronika SKY H1 & MIKA OKI, transžanrski instrumentalni trio iz Obale SPIRAL MIND, makedonski avant-jazz ansambel SVETLOST + ODRON RITUAL ORCHESTRA, sanjavi sobni pop SVOJE, češka elektronska eksperimentatorka URSULA SEREGHY, estonski dream pop duo VERA VICE, rjoveči techno dvojec WARHORSE, enigmatični ameriški kantavtor ter producent YVES TUMOR in romunska art rock/electropop fuzija ZIMBRU.

Portret glasbene skupine

#KONFERENCA

MENT Ljubljana napoveduje prvih 20 govorcev in govork letošnje konference, ki bo namenjena izobraževanju, mreženju, strokovnim debatam, predstavitvam tehnoloških inovacij in drugim aktualnim temam znotraj glasbene industrije in kreativnosti.

V fokusu bo intervju z Beckie Sugden (ICM Partners/Primary Talent International, UK), agentko Andersona Paaka, Ghostemana, T-Paina in drugih svetovnih imen, ter pogovor z Ronaldom Keizerjem (BLIP Agency, NL), vodjo agencije in menedžerjem priljubljenega nizozemskega benda Altın Gün.

Na MENT prihajajo številni booking agenti in agentke iz nekaterih ključnih evropskih agencij, med njimi Marjan Lopuh (Analog Agency, SI), vzhodnoevropski zastopnik pri agenciji, ki sodeluje z zvezdniki, kot so Carl Cox, Monika Kruse in Deborah De Luca, Federico Zanatta (Swamp Booking, DE), Aimee Kearsley (ICM Partners/Primary Talent International, UK) in Lucija Ivšić (Cereal Booking, AU).

V sklopu sodelovanja s festivalom Druga godba bo na sporedu intervju z vodjo festivala in programskim sodelavcem Cankarjevega doma Bogdanom Benigarjem, ki letos obeležuje 30. obletnico vodenja ljubljanskega festivala.

Na konferenci bo močno zastopstvo profesionalcev in profesionalk iz območja bivše Jugoslavije. Na enem mestu se bodo zbrali predstavniki vseh zahodnobalkanskih showcase festivalov, ki jih bodo zastopali Login Kochishki (PIN Conference, MK), Predrag Ivanović (Kontakt Konferencija, RS), Vastag Vendel (Indirekt Festival, RS), Kushtrim Dushi (Prishtina Music Conference, KO) in Mersel Bujak (BAM C, BA).

Portret glasbene skupine

Prvi paket imen vključuje tudi avtorja enega najpopularnejših podcastov v regiji Galeba Nikčevića (Agelast, RS), vodjo ene prodornejših regionalnih digitalnih založb Bojana Bojka (više manje zauvijek, HR), glasbenico, organizatorko in aktivistko Nino Hudej (Grounded, Warrego Valles, SI) in glasbeno urednico Špelo Cvetko (Radio Študent, SI).

Na MENTu bodo še Oskar Štrajn (ESNS, NL), eden od booking agentov največjega evropskega showcase festivala, Henriette Heimdal (Family in Music, UK), strokovnjakinja za digitalno distribucijo, Chris Eckman (Glitterbeat Records, SI), soustanovitelj svetovno priznane založbe, Koen ter Heegde (Subroutine Records, Yugofuturism, NL), posrednik med nizozemsko, balkansko in vzhodnoevropsko sceno, ter Anna Mašátová (AMPromotions, CZ), menedžerka in glasbena novinarka.

Letošnjo konferenco bo obogatil pester nabor predstavnikov in predstavnic številnih evropskih festivalov: Monkey Week (ES), Jazz:Re:Found Festival (IT), Sharpe Festival (SK), BUSH – Budapest Showcase Hub (HU), PIN Conference / Taksirat / D Fest (MK), Wrong Festival (BG), Velvet Festival (HR), Flaam Festival (SK), Tak Brzmi Miasto (PL), Tam Tam Festival (HR) in drugih.

Potret dveh glasbenikov

#VSTOPNICE

Do 1. aprila so voljo so early bird festivalske vstopnice in fast bird PRO PASS (festival + konferenca + dostop do delegatske baze + promocijski tote bag). Več informacij najdete na spletni strani MENT Ljubljana.

Lineup: https://www.ment.si/lineup2022/

Vstopnice: https://www.ment.si/vstopnice/

Spletna stran: www.ment.si

Facebook dogodek: https://www.facebook.com/events/320514776589229/

Socials: FB / IG / TW / TikTok / YT

M E N T Ljubljana. Produkcija: Kino Šiška. Ko-produkcija konference: Sigic.
Festival je podprt s strani Mestne občine Ljubljana.

1...914915916...2.189Stran 915 od 2.189