Absolventski staž je za mnoge najbolj zanimiv del študijskega življenja; to je čas, ko je študent že absolviral vse študijske obveznosti in ima čas, da opravi preostanek izpitov in napiše diplomsko nalogo (pri večini fakultet).
Kako dolg je absolventski staž ali absolvent, kot mu popularno rečemo, in na kakšne načine ga je moč podaljšati, bomo ugotovili, če se malo pozabavamo s predpisi, ki to določajo.
Pravica do absolventskega staža temelji na 158. členu Statuta Univerze v Ljubljani
Tam piše, da ima študent po zaključku zadnjega semestra dvanajst mesecev absolventskega staža. V drugem odstavku istega člena pa je še zanimiv dostavek – piše namreč, da se lahko absolventski staž iz opravičenih razlogov iz 1. odstavka 153. člena podaljša največ za eno leto.
Pogled v 1. odstavek 153. člena nam razkrije, da se za opravičene razloge štejejo npr. materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah in aktivno sodelovanje v organih univerze.
Seznam s tem ni zaključen
V pravnem jeziku bi se izrazili, da določba eksemplifikativno (primeroma) našteva opravičene razloge za podaljšanje staža, kar pomeni, da je, če ima študent za svojo prošnjo kakšen drug razlog, ki je ravno tako opravičen, ravno tako mogoče, da mu bo staž vseeno podaljšan oziroma status študenta priznan še za nekaj časa.
Če bi študent rad, da se mu absolventski staž podaljša, mora vložiti posebno prošnjo in ji priložiti vsa potrebna dokazila (v večini primerov so to zdravniška potrdila – zelo koristno je, če so izdana s strani zdravnika specialista). O tem, kdaj je to potrebno, študente obvesti fakulteta.
Kdo pa o tem odloča?
Rešitev nam ponudi že 2. odstavek 153. člena, ki pravi, da o tem odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
Komisija za študijske zadeve je eden izmed organov fakultete. V njej poleg nekaj visokošolskih učiteljev sedi tudi nekaj predstavnikov s strani študentov, ki jih tja izvoli študentski svet fakultete. Študentski predstavniki pri odločanju enakopravno razpravljajo in glasujejo, zato je naloga študentskega sveta, da tja izvoli sposobne in odločne posameznike, ki se ne bodo takoj podredili avtoriteti nasproti sedečega učitelja, ampak bodo v razpravi in kasneje pri odločanju pogumno in enakopravno sodelovali.
Če študent ni zadovoljen z razrešitvijo svoje vloge, ima zoper njo pravico do pritožbe in tako poskuša doseči, da bi pritožbeni organ rešil njegovo zadevo bolj v njegovo korist. Pritožbeni organ je navadno senat fakultete. Senat je najvišji organ fakultete, katerega člani so praviloma vsi visokošolski učitelji, ki so na fakulteti zaposleni s polnim delovnim časom, ena petina članov senata pa je študentov, ki so prav tako izvoljeni s strani študentskega sveta fakultete.
Pomembno pa je vedeti, da vsebinske odločitve o pritožbi za senat ponavadi že prej pripravi druga komisija, ki se imenuje komisija za pritožbe, in senat njene odločitve ponavadi brez posebnih ugovorov potrdi.
Kaj, če naši prošnji ni ugodeno niti na drugi stopnji, mi pa smo prepričani, da imamo prav?
Potrebno se je zavedati dejstva, da ima status študenta javnopravne elemente – iz statusa namreč za študenta izhajajo številne pravice. To pomeni, da gre pri odločanju o vlogi študenta za smiselno uporabo upravnega postopka, kar nadalje pomeni, da ima študent zoper odločitev senata članice na voljo sodno varstvo, ki se imenuje upravni spor, torej tožbo na upravnem sodišču, v določenih primerih pa še pritožbo in (redkeje) revizijo na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Tako lahko vidimo, da ima študent resnično na voljo kar nekaj pravnih sredstev za uveljavljanje svojih pravic.
Skratka, če povzamemo – koristno je poznati svoje pravice, le tako jih namreč lahko tudi uveljavljamo!
Blaž Božnar
