Po vzoru drugih stanovskih združenj imajo tudi dijaki svojo predstavniško organizacijo, katere člani postanejo samodejno s pridobitvijo statusa dijaka.
Ta organizacija dijakov se imenuje Dijaška organizacija Slovenije (DOS). Namenjena je zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh. Zavzema se predvsem za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov, uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov, utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt in na način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje in zastopanje v organih DOS ter za mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov.
Kaj sploh dela DOS?
DOS si, kakor lahko preberemo na njihovi spletni strani www.dijaska.org, prizadeva tudi za izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse in zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno, šolo.
Organiziranost DOS
DOS je organiziran podobno kot državna oblast – ima predsednika dijaške „vlade“, ki je hkrati predsednik DOS, in dijaške „ministre“ – člane predsedstva DOS. Da gre vse tako kot mora, nad njimi bdi „mentor“, vodja DOS.
Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški „poslanci“, predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med sejami Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS.
Skrb za dijakove pravice v okviru DOS
Na dijaške pravice v okviru DOS opozarja predvsem varuh dijakovih pravic, kateremu se lahko „potožijo“ dijaki iz vse Slovenije, če menijo, da so kršene njihove pravice – če so bili, npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in tako dalje. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.
Dijaška skupnost na šoli
Na ravni šole je stanovsko združenje dijakov dijaška skupnost, ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik te skupnosti je hkrati poslanec v Parlamentu DOS).
Udejstvovanje dijaške skupnosti je odvisno od kreativnosti njihovega članstva – vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov do tega, da v skladu z zakonom imenujejo dva svoja predstavnika v svet šole, ki je organ upravljanja v ustroju vsake šole – med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov v svetu šole enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.
Iz vsega povedanega lahko potegnemo sklep, da je dijaška skupnost pomemben organ, ki dijakom daje pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.
Blaž Božnar
