Študentom, ki so upravičeni do Zoisove štipendije, vendar si do 1. oktobra letos niso uredili dokazila o začasnem prebivališču, so v odločbi o štipendiranju zavrnili upravičenost do dodatka za bivanje. Marsikdo od kandidatov za Zoisovo štipendijo pa ni dobil niti odločbe.
Poleg dogovorjenih varčevalnih ukrepov države, ki zadevajo študente, je Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije brez spremembe zakonske ali druge pravne podlage spremenil način odločanja o dodatku za bivanje pri Zoisovih štipendijah. Mnogim štipendistom so odvzeli dodatek na bivanje v kraju študija, obenem pa jih še veliko, kljub temu da je rok za odgovore že pretekel, čaka na odločbe. Tako so zapisali na ŠKIS in prepričani so, da takšno ravnanje ni dopustno.
Potrdilo o začasnem bivališču
Na ŠKIS-u pravijo, da je Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije letos brez pravne podlage zahteval priložitev potrdila o začasnem prebivališču skupaj z vlogami za štipendije. Trdijo, da spremembe pogojev niso bile objavljene, hkrati pa spremembe ni predvidevala vloga za dodelitev Zoisove štipendije. Še več, javni sklad je septembra lani študente preko državnega portala Republike Slovenije celo zavajal, da je rok za ureditev začasnega prebivališča enak zadnjemu roku za oddajo vloge, ki je 10. 10. 2012. Takšno delovanje ministrstva je v nasprotju z Ustavo RS, ki diktira, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali na drugih pravnih aktih, s čimer se vzpostavlja načelo zakonitosti, trdijo. Zahteva po dokazovanju začasnega bivališča se je sicer letos pojavila prvič.
Obrazložitev zavrnitve dodatka so pristojni za podeljevanje štipendij utemeljili z navedbami, da dokazilo o začasnem prebivališču ni bilo datirano pred ali na 1. oktober lani. A na spletni strani E-uprave so iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije 4. septembra ravno na vprašanje o dodatku za bivanje odgovorili, da je dokazilo treba urediti do konca razpisanega roka, kar za študente pomeni do 10. oktobra, pojasnjujejo v društvih. Marko Ruperčič, vodja odbora za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS poudarja: „Študenti razumemo, da je dokazovanje upravičenosti dodatka za bivanje nujno, saj se na ta način preprečujejo zlorabe štipendijskega sistema. Vendar pa pravna načela delovanja države ne vodijo zgolj zaradi formalnosti odločitev. Ob korektnem in pravno sprejemljivem načinu delovanja bi bili vsi štipendisti seznanjeni s pogoji za pridobitev štipendije in bi lahko vložili primerno vlogo. Glede na obstoječi pravni red pa lahko ugotovimo le, da načina dokazovanja začasnega prebivališča za pridobitev dodatka za bivanje ne utemeljuje noben pravni akt. Zaradi tega je ravnanje štipenditorja nelegitimno in vsekakor nezakonito in do dodatka za bivanje morajo biti, kot doslej, upravičeni vsi štipendisti, ki zanj zaprosijo. In to brez nadaljnjega dokazovanja.“ Ob tem pa se Darinka Trček iz Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije sprašuje: „Zakaj vlagatelji tega niso uredili že lani? Zdaj me resno skrbi, koliko neupravičenih dodatkov za bivanje smo potem podelili že lani?”
V nasprotju z zakonom?
Član skupine za pravno pomoč in odbora za socialo in zdravstvo na Zvezi Škis Aljaž Petek pravi, da študenti razumejo, da morajo vsi tisti, ki študirajo izven svojega stalnega bivališča, to dokazovati za prejetje dodatka. A izplačilo dodatka 85 evrov, ki ga dobijo poleg štipendije, je za študente brez prihodka visok znesek. Poleg tega pa so po besedah Aljaža Petka nekateri pogoji za pridobitev dodatka, nedopustni. „Zakon o štipendiranju v prvem odstavku 30. člena določa, da študentu, ki se izobražuje zunaj kraja svojega stalnega bivališča, pripada dodatek za bivanje. V drugem odstavku daje zakonsko pooblastilo ministru za delo, da natančnejšo določitev dodatka za bivanja predpiše minister v podzakonskem aktu. Podzakonski akt, ki ureja dodelitev Zoisovih štipendij, je pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki se ne dotakne tega področja, torej dodatka za bivanje. Za natančnejše dovoljenje le usmeri na Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij. Ker pa spet natančnejši kriteriji niso določeni, torej bi študentu, ki študira zunaj stalnega bivališča, moral pripadati dodatek za bivanje. Za to torej ni ustrezne pravne podlage,“ je prepričan. Darinka Trček trdi: „Štipendija se podeljuje s prvim dnem študijskega leta, zato mora vlagatelj pogoje za samo štipendijo in vsak posamezni dodatek izpolnjevati od začetka šolskega in študijskega leta. Če se je oseba nastanila z začetkom šolskega leta in je to pravočasno uredila v roku treh dni, kot to določa zakon o prijavi prebivanja, potem je ta oseba do dodatka upravičena. Če pa je zadevo uredila do 15. novembra, potem pa do tega dodatka ni bila upravičena, ker tega pogoja ni izpolnila do začetka šolskega leta, ampak kasneje.“
Kje so odločbe?
V študentskih društvih so si edini. Če ne bodo upravičeni do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča, s čimer bo na stranski tir postavljeno izobraževanje, si bodo študenti morali finančna sredstva zagotoviti s priložnostnim delom. „Vsekakor se zavedamo, da so varčevalni ukrepi v teh časih potrebni, vendar se nam takšen prikrit način varčevanja na perspektivnih dijakih in študentih zdi popolnoma nesprejemljiv,“ so poudarili v društvih. Po njihovem mnenju so pogoji za pridobitev in ohranitev Zoisovih štipendij že tako vedno bolj strogi, tistim, ki so jo pridobili, pa se zdaj še omejuje pravica do dodatka za bivanje. A nekateri študentje in dijaki že več kot dva meseca čakajo tudi na odločbe za Zoisovo štipendijo. Prepričani so, da je ravnanje štipenditorja nedopustno, da je v nasprotju z zakonom in da krši njihove pravice. Vseh vlog na skladu še vedno niso obdelali. Študentje tako opozarjajo, da sklad krši zakon o splošnem upravnem postopku. Darnika Trček pravi: „Sklad je dobil 15.500 vlog, od tega jih je več 11.500 že tudi odločenih, to so vlagatelji, ki so že dobili odločbe. Obdelanih je približno 13.500 vlog, kar pomeni, da nam ostane še 2.000 vlog, ki jih je treba vnesti in o njih odločati. To so praviloma vloge študentov za nadaljnje prejemanje štipendije oziroma od študentov, ki vlagajo vloge za dodelitev štipendije prvič.“ Ob tem pojasnjuje: „Sklad ni zahteval dokazovanja prebivanja od vsakega vlagatelja, ampak je do tega prišlo, če smo v postopku ugotovili, da se podatek na vlogi vlagatelja ne sklada s podatkom, ki ga mi vidimo v delnih podatkih iz centralnega registra, do katerih smo upravičeni, in na takšen način pozovemo stranko, da predloži dokaze, da so navedbe ustrezne in če stranka to dokaže, je do dodatka upravičena.“
Pred varuha
Na Zvezi študentskih klubov Slovenije so zbirali podpise štipendistov, ki na Zoisovo štipendijo čakajo več kot dva meseca in tistih, ki z odločbo niso dobili dodatka za bivanje, nato pa so pritožbo vložili na Urad varuha človekovih pravic. Pri varuhu človekovih pravic so prejeli več pobud tistih, ki jim v odločbi o dodelitvi Zoisove štipendije ni bil priznan dodatek za bivanje zaradi izobraževanja zunaj kraja stalnega prebivališča. Pri varuhu poudarjajo, da so nejasnosti v zvezi s štipendijami, ki so dijakom in študentom lahko osnovni vir preživetja, nedopustne.
„Menimo, da bi moral biti pogoj predhodne prijave začasnega prebivališča pred začetkom šolskega ali študijskega leta oziroma v primeru državne štipendije najkasneje do prvega dne naslednjega meseca po oddaji vloge zakonsko nedvoumno in izrecno določen. V nasprotnem primeru tega ni mogoče zahtevati kot pogoj za priznanje dodatka za bivanje,“ so pri varuhu zapisali na svoji spletni strani. Kot navajajo, so glede tega že pred koncem lanskega leta Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve postavili določena vprašanja. Poudarili so: „Ministrstvo nenehno opozarjamo tudi na nedopustno dolgotrajne postopke za odločanje o teh vlogah tako na prvi kot tudi na drugi stopnji.“ “Trenutno čakamo odgovor ministrstva na vprašanje, kakšne ukrepe bodo sprejeli za rešitev kadrovskih težav in s tem za odpravo zaostankov ter spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva,“ so še navedli pri varuhu.
Pravna pomoč
Ogorčeni študentje so na Facebooku ustvarili tudi skupino „Siti smo čakanja na štipendije“. Povezali so se z društvom Samostojna akademska skupina in Zvezo študentov Končno!, po pomoč pa se obračajo tudi na Študentsko svetovalnico. Ta je napisala vzorec pritožbe, ki je dostopen na njihovi spletni strani, pri Zvezi ŠKIS pa so s pobudo pozvali pristojne, da uredijo nastale razmere, saj je ravnanje v zvezi z ukinjanjem dodatka in dolgotrajnega čakanja na odločbe, nedopustno in nezakonito.
Se je število štipendistov povečalo ali zmanjšalo?
Pri Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije pravijo, da se je število štipendistov potrojilo, na ŠOS-u pa trdijo, da se je število zmanjšalo.
Številke
Pri ŠOS-u pravijo, da podatki sklada, da se je v zadnjih petih letih število vlog praktično podvojilo, število štipendistov pa potrojilo, ne držijo. Dodajajo, da je bilo leta 2008 podeljenih 7.193 kadrovskih štipendij in 12.977 Zoisovih štipendij, po zadnjih podatkih za 2012 pa samo še 4.724 kadrovskih in 12.523 Zoisovih. S tem je ŠOS zanikal pojasnila Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije o razlogih za zamujanje pri izdaji odločb, zaradi česar so januarja svoje nezadovoljstvo pred stavbo Ministrstva za gospodarstvo izrazili tudi študentje. Veliko število nepopolnih vlog, kar potrojeno število štipendistov ob nespremenjeni kadrovski zasedbi sklada so razlogi, ki jih je sklad navedel za zamujanje pri izdaji odločb.
Mogoče je, navajajo iz ŠOS-a, da se je od leta 2008 povečevalo delo sklada, in sicer zaradi Zakona o štipendiranju, ko je od leta 2008 postopno prevzemal odločanje o vlogah Zoisovih štipendistov od Zavoda RS za zaposlovanje. S ŠOS-a zavračajo tudi pojasnilo javnega sklada o velikem številu nepopolnih vlog, ker to, po njihovem mnenju, ne more biti razlog za tako velike zamude pri izdaji odločb. Rok za oddajo vlog za pridobitev Zoisove štipendije je za študente potekel 10. 10. 2012, večina pa jih je vloge oddala pred tem datumom, pravijo na ŠOS-u.
Zamuda?
Če bi sklad štipendiste po prejemu njihovih vlog nemudoma pozval k oddaji dopolnitev, bi moral v zakonsko določenem roku dopolnjene vloge prejeti najpozneje do 10. 11. 2012. Če predvidevamo, da je štipendistom dan na razpolago 15-dnevni rok za dopolnitev vlog, prav toliko pa si vzame sklad, da ugotovi, da je vloga nepopolna. V roku tedna dni bi lahko na podlagi tega določili kriterije in izdali odločbe. Sklad pa tudi dva meseca po tem roku za oddajo dopolnil še ni izdal odločb, niti za študente niti za dijake, ki so imeli rok za oddajo vlog še mesec dni prej, torej do 5. 9. 2012.
Prevozi niso krivi
Prav tako opozarjajo, da na odločitev o vlogi za štipendijo čakajo tudi dijaki in študentje, ki so zaprosili za podaljšanje pravice do prejemanja štipendije, pri katerih pa postopek ni tako zapleten. S tem naj bi sklad dodatno poskušal ustvariti sliko, da zamuja pri odločanju zaradi dolgotrajnih postopkov vseh vlog. Pri ŠOS-u zavračajo tudi pojasnilo sklada za zamude zaradi spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu. Na skladu do tega datuma niso mogli odločati o prispelih vlogah za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, kar je bila v preteklih letih praksa, so pojasnjevali na skladu. Toda na ŠOS-u ne vidijo razloga, kako bi lahko novela tega zakona vplivala na hitrost postopkov, saj se zakoni z različnih področij medresorsko uskladijo že več mesecev pred sprejetjem, kar pomeni, da je bil sklad o subvencioniranih prevozih obveščen in tako ni mogel vplivati na zamude pri odločanju.
Nepopolnost vlog
V primeru nepopolne vloge mora sklad izdati poziv o dopolnitvi. To pomeni dodaten čas za obravnavo vloge in podaljšanje odločanja zaradi čakanja na dopolnitev vloge. Več takih vlog pomeni daljši čas do odločitve vseh vlog, pojasnjujejo na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Prav tako se pri novih vlagateljih, kjer se vloge kandidatov med seboj primerjajo, do štipendije pa so upravičeni bolje uvrščeni kandidati, postopek razvrščanja in odločanja lahko izpelje šele po popolnosti vseh vlog, in ne za vsako vlogo posebej, pojasnjujejo.
