To leto imamo najtoplejšo zimo v zadnjih 120 letih. Zimska temperatura je za skoraj 9 stopinj nad povprečjem. V gozdovih lahko vidimo, kako rastejo cvetlice, ki so značilne za pomlad, ptice preletavajo nebo in jim na misel ne pride, da bi odletele na jug, kmetje so zelo zadovoljni, saj so v teh mesecih pravzaprav nadoknadili pridelek, ki jim ga je poletna suša uničila itd. Je pa res, da porabimo tudi manj energije za ogrevanje, česar je marsikateri študent zelo vesel, saj so računi za ogrevanje manjši kot sicer. Kaj se sploh dogaja z vremenom? Zakaj nas strokovnjaki in znanstveniki, vremenoslovci, klimatologi vse bolj opozarjajo na ta globalni problem in zakaj potrebujejo politiki toliko časa, da se zbudijo, zganejo in da nekaj ukrenejo?
Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Nekontrolirano spuščanje toplogrednih plinov v ozračje povzroča spreminjanje podnebja in četudi bi sedaj zaustavili naraščanje koncentracije, to še ne bi zaustavilo sprememb, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo.
Da bi lahko predvideli klimatske razmere za več desetletij vnaprej ali za celo stoletje, je potrebno najprej predvideti stopnjo naraščanja svetovnega prebivalstva, ekonomskega in tehnološkega razvoja. In glede na to, da je vse troje v strmem porastu, je najlažje oceniti, kaj se bo dogajalo s temperaturo. Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 °C. Zelo verjetno se bo povečalo število vročih dni, povprečna popoldanska in jutranja temperatura se bosta zvišali. Manj bo hladnih in ledenih dni. Razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo se bo zmanjšala. Toplotna obremenitev se bo zelo povečala.
Preglejmo nekaj drugih pomembnih napovedi:
” Znanstveniki (IPCC) so predvideli, da se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za 9 do 88 cm, kar pomeni, da bodo nekatera mesta v celoti poplavljena. Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi. Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom. Kakšne bi bile posledice tega dogodka, si ne upam niti izračunati.
” Neurja in poplave bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi, kakršne smo spoznali to poletje v Evropi in v ZDA, bodo pogostejši in bolj izraziti. Take razmere bodo ugodne tudi za žuželke (komarji, muhe, uši, bolhe ipd.) in druge prenašalce (glodalci, klopi, alge ipd.) bolezni, ki jih niti še ne poznamo, pa tudi za ponoven izbruh bolezni, ki smo jih že obvladovali.
” Trpeli bosta tudi kakovost vode in zraka, ki bosta vse bolj onesnažena.
” Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogoste in izrazite nevihte.
” Znanstveniki so prepričani, da bo v obdobju naslednjih 50 let zaradi globalnega segrevanja izumrla okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin.
Kljub morebitni srednji stopnji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov bi z Zemlje izginilo več kot milijon bioloških vrst. Kar med 15 in 37 odstotkov bioloških vrst bi eventualno lahko izumrlo. Med drugim so rezultati pokazali, da bi bilo mogoče med 15 in 20 odstotki bioloških vrst rešiti, če bi ljudem uspelo obdržati klimatske spremembe na minimalni stopnji emisij, kar bi bilo možno doseči z nadziranjem emisij toplogrednih plinov v ozračje. Morda se sliši nemogoče, vendar že načrtno izločanje ogljikovega dioksida iz atmosfere s pomočjo novih gozdnih nasadov, ki absorbirajo nevarne pline, bi pomenilo večji del poti do uspeha.
Podatki so naravnost osupljivi. Glede na to v katero smer gre svet, ne pričakujem da bo v prihodnje prišlo do zmanjšanja onesnaževanja zemlje. Azija se sunkovito razvija in nekontrolirano uničuje in izkorišča naravne vire. ZDA, ki spustijo v ozračje skoraj tretjino vseh toplogrednih plinov, še vedno ne želijo podpisati Kjotskega sporazuma o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov, saj to “škodi njihovemu gospodarstvu”. Konferenc o problemu klimatskih sprememb, kakršna je bila letos v Nairobiju, pa je tako ali tako premalo, pa še na teh se večina politikov in zastopnikov držav udeleži le zaradi nujnosti protokola, “ker pač morajo biti tam”, in ne zato, da bi zares nekaj ukrenili.
Predrag Rajčič
