Ko se študent prvič sooča z urnikom, so mu morda oblike podajanja znanja neznane, saj se morebiti prvič sreča z izrazi, kot so predavanje, seminar, lektorat, seminarske, laboratorijske, lektorske ali terenske vaje ipd.
Kot vidimo, so lahko posamezni predmeti sestavljeni iz več delov.
Oblike študentovega študijskega dela se odvijajo ob neposredni navzočnosti učitelja. Mednje sodijo:
- Predavanja: prisotnost in aktivno sodelovanje pri predavateljevem ustnem razlaganju v različnih oblikah (teoretično predavanje, opisovanje, pojasnjevanje, ustna razlaga kombinirana z diskusijo …), pri čemer lahko predavatelj uporablja tudi ponazarjajoča učna sredstva (PP predstavitve in ostali vizualni pripomočki)
- Vaje: prisotnost in aktivno sodelovanje na vajah, ki so načrtovane učne enote z namenom ponavljanja in utrjevanja učnih vsebin (običajno predstavljenih na predavanjih), pri tem pa je poudarek na uporabi aktivnejših metod poučevanja (diskusije ipd.)
- Seminarji: prisotnost in aktivno sodelovanje na seminarjih, ki so načrtovane učne enote z namenom spoznavanja novih, dodatnih vsebin (poleg tistih na predavanjih), pri tem pa je poudarek na uporabi aktivnejših metod poučevanja (diskusije ipd.)
- Delo v študijski skupini z učiteljem: aktivno sodelovanje študenta v manjši skupini (5–10 študentov), kjer v sodelovanju z učiteljem ponavlja in utrjuje učne vsebine za pripravo na izpite oz. na druge oblike preverjanja znanja
- Individualne konzultacije: individualni in/ali skupinski (2–6 študentov) posvet z učiteljem v zvezi s pripravo seminarskih nalog, projektnih nalog, raziskovalnih nalog, hospitacij, terenskega dela, diplomskega dela itd.
- Terensko delo, strokovni tabori, strokovne ekskurzije: študentovo sistematično in neposredno raziskovalno in/ali praktično delo na terenu (glede na področje proučevanja), katerega rezultat ni nujno konkreten končni izdelek
- Praktično usposabljanje: študentovo učenje na podlagi konkretne izkušnje preko opazovanja, refleksije in preizkušanja abstraktnih konceptov ter generalizacij v določenih razmerah (v praksi) na delovnih mestih
Obiskovanje predavanj načeloma ni obvezno, lahko pa posamezni profesorji zahtevajo prisotnost tudi na svojih predavanjih. Seminarji in vaje so načeloma obvezni, saj je praviloma pogoj za opravljanje izpita 80-odstotna udeležba na vajah in seminarjih poleg vseh ostalih pisnih in ustnih obveznosti, ki so določene v opisu predmeta. Razmerje med predavanji, vajami, seminarji in ostalimi oblikami študija je razvidno iz študijskega načrta, ni pa možno podati splošnega razmerja, saj je način dela pri posameznem predmetu odvisen od same vsebine in tudi študentovega predznanja.
Sanda Gajsar
