Podelitev nagrad na Nacionalnem inštitututu za biologijo

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je ob 55. letnici obstoja že šestič podelil nagrade in priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovana po prof. dr. Miroslavu Zeiu, ki je bil eden njegovih ustanoviteljev. Nagrade so doc. dr. Matjaž Kuntner, izr. prof. dr. Bojan Sedmak in prof. dr. Radovan Komel.

Na podelitvi, ki je bila 11. novembra 2015 na Nacionalnem inštitutu za biologijo, sta častni nagovor imeli ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič in direktorica NIB prof. dr. Tamara Lah Turnšek. Kot vsako leto so najprej priznanja prejeli vsi mladi sodelavci, ki so v obdobju od. 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 pridobili doktorske nazive. Trije med njimi pa so prejeli še posebne nagrade za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti NIB-a, in sicer dr. Jana Erjavec, dr. Nina Prezelj in dr. Nejc Rački.


Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2015 je prejel doc. dr. Matjaž Kuntner, predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU za izjemne dosežke na področju arahnologije. Dr. Kuntner se je v začetku kariere strogo usmeril v sistematiko živali, kamor spadata taksonomija, torej odkrivanje in opisovanje novih vrst, ter filogenetika, torej ugotavljanje njihovih sorodstvenih odnosov. Opravil je ogromno terenskega dela predvsem v tropskih krajih, obdelal velike muzejske zbirke in opisoval desetine novih vrst za znanost. Med novimi vrstami sta po zanimanju medijev izstopali dve, Komacov zlati mrežar (Nephila komaci) iz Južne Afrike in Darwinov drevesni pajek (Caerostris darwini) z Madagaskarja. Prvi je največji pajek mrežar, drugi pa ne izstopa po telesni velikosti, temveč po velikosti mrež, kjer je absolutni rekorder. Mreže namreč prečkajo reke, njihove strukture so do 25 metrov široke. Na terenu je raziskoval arhitekturo mrež svojih tarčnih vrst ter si beležil in primerjal različna vedenja, s katerimi pajki gradijo mreže. V laboratoriju je potem raziskoval anatomijo teh pajkov. Vse te podatke je obdeloval filogenetsko, torej v evolucijskem kontekstu. Torej so njegove filogenije v preteklosti slonele na morfoloških in vedenjskih podatkih.

Nagrado Miroslava Zeia za izjemen razvojni dosežek v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB je prejel izr. prof. dr. Bojan Sedmak za izum, ki sega na področje okoljskih tehnologij. Rezultat timskega dela in sposobnosti izr. prof. dr. Bojana Sedmaka za komunikacijo in upravljanje med akademsko in poslovno-tehnično sfero je prijava izuma na evropskem patentnem uradu za metodo in sistem za hkratno neinvazivno zaznavanje, razlikovanje sestave, strukture in morfologije mikroskopskih množic in združb, njihovih sprememb ter stanj s pomočjo pulzno inducirane osvetlitve. Izum je namenjen širši uporabi na različnih področjih. Novost je v izrabi signalov, ki jih omogoča nehomogeno področje osvetlitve mikrodelcev v prostoru. To pomeni pocenitev proizvodnje senzorja ob istočasnem zajemanju večjega števila različnih informacij. Napravo izdeluje podjetje ARHEL d.o.o. v več različnih verzijah, kot laboratorijsko opremo za analize mikrodelcev v suspenziji, kot prenosno napravo za terensko delo pri ugotavljanju prisotnosti fitoplanktona v vodnih telesih in kot vgradni element za robotizirano plovilo za monitoring fitoplanktona. Na podlagi prototipa plovila, katerega del je tudi naprava za fluorimetrično merjenje prisotnosti fitoplanktona, je podjetje ARHEL izdelalo v okviru demonstracijskega projekta LIFE+ še dvoje robotiziranih plovil od katerih ima eno pristan na Koseškem bajerju in drugo na Blejskem jezeru. Cilj je poenostaviti in avtomatizirati nadzor nad pojavljanjem škodljivega in strupenega fitoplanktona v naših vodah. Prednost je v pridobitvi realnega stanja biološkega stanja voda. Biološki monitoring voda, ki ga predpisuje Evropska zakonodaja, je bil do sedaj zelo zamudno in drago opravilo, saj zahteva tako terensko kot laboratorijsko delo visoko usposobljenega kadra. Izsledki o pojavljanju škodljivih cvetenj so zato bili na voljo javnosti najhitreje po enem letu, ko je bil pojav že zdavnaj mimo. Nov fluorimetrični sistem v kombinaciji z robotiziranim plovilom lahko pošilja informacije o stanju voda v realnem času, skupaj še z številnimi drugimi podatki kot so: čas meritve, položaj plovila in različni fizikalno-kemični parametri.

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju NIB za leto 2015 je prejel prof. dr. Radovan Komel, vodja Medicinskega centra za molekularno biologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Komel je vrhunski mednarodno uveljavljeni raziskovalec s področja biokemije in molekularne biologije ter eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike kot tudi genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji v Sloveniji. Pri svojem delu si je vedno prizadeval za »rušenje zidov« med različnimi ustanovami in je podpiral povezovalno policentričnost v slovenski biokemijski in medicinski razvojno raziskovalni sferi.

Prof. dr. Radovan Komel je že v času svoje doktorske naloge deloval v tujini, kjer je opravljal tudi podoktorsko delo.  Po vrnitvi v Slovenijo je svoji takratni področji delovanja, tehnike genskega inženirstva in medicinske molekularne genetike, začel vpeljevati v slovenski raziskovalni prostor. Vodili ste različne laboratorije, vodenje mešane skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta in farmacevtske družbe Lek pa je privedlo do proizvodnega postopka prvega slovenskega biološkega zdravila. Med drugim je bil  predsednik vladne komisije za pripravo zakona o genski tehnologiji in od letos delovne skupine za pripravo osnutka Zakona o biomedicini. Bil je nacionalni koordinator za področje Biotehnologije.  Od 2006 je  predsedujoči v Znanstvenem odboru za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtih sistemih pri Ministrstvu za okolje in prostor.

V zadnjih letih se aktivno posveča raziskovanju molekulskih osnov raka in pri preiskovanju malignih proteomov in identifikaciji proteinskih označevalcev raka se poslužujejo ene od vej funkcijske genomike – naprednega pristopa proteomike z nanotelesi. Nanotelesa so z gensko tehnologijo pridobljeni enoverižni antigen-vezavni fragmenti posebnih težkoverižnih protiteles, ki skupaj z običajnimi protitelesi predstavljajo imunski sistem kamel in lam. To so zelo majhni (4,0 x 2,5 nm) in stabilni delci z veliko podobnostjo z variabilno domeno težke verige običajnih človeških imunoglobulinov, kar jim dajo veliko uporabnost pri iskanju mrežno in funkcijsko povezanih proteinov raka ter pri načrtovanju novih diagnostičnih in terapevtskih pristopov. Po imunizaciji južnoameriške lame z izvlečki proteinov iz tumorja možganov glioblastoma oz. njegovih rakavih matičnih celic so identificirali nekaj obetavnih bioloških označevalcev bolezni, ki jih sedaj preučujejo z vidika njihovega funkcijskega pomena in načrtovanja na nanotelesih temelječega usmerjenega zdravljenja. Projekt je nadaljevanje mednarodnega projekta čezmejnega sodelovanja GLIOMA, katerega nosilna ustanova je bil NIB, koordinatorica prof. dr. Tamara Lah Turnšek, center pa je sodeloval kot slovenski univerzitetni partner.  

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.