ŠTUDENTSKO ORGANIZIRANJE

O družabnost študentov ni dvoma , zato se radi vključujejo tudi v različne organizacije, kjer lahko preživljajo prosti čas z vrstniki na zanimiv in kakovosten način.

V prispevku vam bo na kratko predstavljenih nekaj vrst študentskih združenj. Poiščete jih lahko na internetu, na fakulteti, v domačem kraju, najverjetneje pa vas bodo našli kar oni sami.

ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE


Študentske organizacije so stanovska združenja študentov, ki se na različne načine trudijo za lepši vsakdan študentov, so pa tudi glavni študentski predstavnik in sogovornik Vlade RS, ko ta ureja študentska vprašanja.
Krovna študentska organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Njene članice so študentske organizacije univerz – Univerza v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Univerza v Mariboru (ŠOUM) in Univerza na Primorskem (ŠOUP).

ŠOU v Ljubljani je denimo ustanovil tudi zavode, da bi lažje pokril širok spekter dejavnosti.
Ustanovil je Radio Študent, ŠOU hostel (na skrbi ima hostel Celica na Metelkovi), K 6/4 (v okviru katerega je tudi zelo znan ljubljanski klub, Klub K4), ŠOU Šport (prireja najrazličnejše športne tečaje in aktivnosti po študentskih cenah), Študentsko založbo (izdaja knjige in dela manj uveljavljenih avtorjev), ŠOLT (ki skrbi predvsem za najrazličnejša izobraževanja, npr. jezikovne tečaje) in Študentsko svetovalnico (brezplačno pravno, socialno, psihološko svetovanje, svetovanje za študij v tujini in brezplačna posredovalnica sob).

Študentske organizacije pa so „doma“ tudi na samih fakultetah, visokih šolah in akademijah. Naloga teh je poskrbeti za čimbolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti.

Sem ne spadajo (nujno) le (obvezni) žuri in (ponavadi zelo zabavna) brucovanja, ampak tudi npr. jezikovni tečaji, ekskurzije, organizacija kulturnih in športnih prireditev in še mnogo več. Vse je odvisno od kreativnosti in delavnosti članstva upravnega odbora.

ŠTUDENTSKI SVET


Študentski svet je za razliko od študentskih organizacij, ki so samostojen študentski organ, organ samih univerz. To pomeni, da je študentski svet univerzitetni organ tako kot senat univerze, različne univerzitetne komisije, razlika je le v tem, da so v njem sami študentje. Določen je kot edini zastopnik študentskih mnenj in interesov znotraj strukture univerze.

Študentski svet je v primerjavi s študentsko organizacijo bolj „strokoven“ organ, katerega prioritetna usmeritev je študijska in ne obštudijska problematika.

Dejansko je študentski svet nekakšen posrednik med študenti in pedagoškim osebjem na fakulteti. Študentski svet tudi imenuje študentske predstavnike v preostale organe fakultete, ki med drugim odločajo tudi o študentskih pravicah in dolžnostih.

Za študente je zanimivo predvsem imenovanje študentskih predstavnikov v komisijo za študentske zadeve, saj ta odloča o prošnjah za izjemni vpis konec študijskega leta (to je vpis, ko se nam zaradi izjemnih okoliščin lahko oprosti kakšna študijska obveznost in lahko vseeno redno napredujemo v višji letnik, kljub temu da ne izpolnjujemo vseh predpisanih pogojev).

ŠTUDENTSKI KLUBI


Študentski klubi so rezultat lokalnega organiziranja študentov, ustanovljeni so in delujejo torej tam, kjer študentje prebivajo in (ponavadi) ne tam, kjer se šolajo in so pomemben dejavnik študentskega organiziranja in udejstvovanja po lokalnih skupnostih. Študentskih klubov je širom po Sloveniji 55.

Klubi skrbijo za pestrost dogajanja za mlade in za kakovostno preživljanje njihovega prostega časa; članom ponujajo različne ugodnosti in zanje prirejajo najrazličnejše kulturne, izobraževalne, zabavne in športne prireditve.

Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Zveza ŠKIS je namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov. Med večje projekte ŠKIS spadajo ŠKISova tržnica, ŠKISova regata, Vsi na ŠKIs, malonogometna liga ŠKIS gol in festival ŠTUNF.

ŠTUDENTSKA „STROKOVNA“ DRUŠTVA


Na fakultetah lahko najdete društva, ki na mednarodni ravni združujejo študente istih ali podobnih študijskih programov, kot npr. Evropsko združenje študentov arhitekture (EASA), Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC), Evropsko združenje mladih geografov (EGEA) in druga. Poiščite jih tudi na svoji fakulteti!

Značilnost takih društev je, da lahko pomagajo vzpostaviti stik študentov s prakso njihovega strokovnega področja in istočasno vključujejo tudi mednarodni element z organizacijo najrazličnejših ekskurzij, seminarjev, študijskih praks, poletnih taborov, kongresov, izmenjav in podobnega.

Študentskih organizacij je torej kar nekaj; vi jih morate le poiskati in si iz njihove ponudbe izbrati nekaj zase.

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.