5 stvari, ki jih moraš vedeti kot študent medijskih in komunikacijskih študij

Medijske študije
Foto: GOCMEN iz iStock

Program medijskih in komunikacijskih študij (MKŠ) je ena izmed dveh smeri komunikologije na Fakulteti za družbene vede na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani.

Medtem ko se prva smer komunikologije – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi – bolj osredotoča na različne vidike marketinga in tržnega komuniciranja, MKŠ preučuje vlogo medijev v sodobni medijatizirani družbi ter to teoretsko znanje združuje z praktičnim delom.

Sama sem letos diplomirala na omenjeni smeri in v teh treh letih pridobila vpogled v pet stvari, ki jih po mojem mnenju moraš vedeti, preden se odločiš za vpis.

Fakulteta za družbene vede
Fakulteta za družbene vede. Foto: on fdv.uni-lj.si

Piramidni sistem učenja

Tukaj ne mislimo na spletne goljufije, ki jih vsi predobro poznamo, temveč obliko učnega načrta na Fakulteti za družbene vede (FDV).

Ta je urejen tako, da študenti prvih letnikov v velikem delu obiskujejo iste predmete, ne glede na to, v katero smer so vpisani. Namen tega je, da se vse seznani z osnovami družbenih ved in pridobijo znanje, ki jim bo koristilo kasneje v višjih letnikih.

Ravno to je bil eden od razlogov, zakaj sem se sama vpisala na FDV po končani gimnaziji; všeč mi je bila ideja, da bom pridobila znanje iz več področij ter da se mi ni potrebno že takoj po srednji šoli osredotočiti za eno ozko smer.

Seveda pa to pomeni tudi, da boš morda moral obiskovati tudi predmete, ki te ne zanimajo preveč. V tem primeru boš vesel novice, da se v vsakem letniku bolj ozko osredotočaš na izbrano študijsko smer.

Teorija in praksa

Na smeri MKŠ je v vsakem letniku več priložnosti za praktično delo. To vključuje fotografiranje, snemanje zvoka in videoposnetkov, animiranje, spoznavanje spletnih orodji za obdelavo fotografij, videov in zvoka, snemanje podcastov, vaja radijskega govora itd.

Snemanje.
Snemanje. Foto: shironosov iz iStock

V vsakem letniku je vsaj en obvezen praktični predmet, na voljo pa imaš tudi praktične izbirne predmete. Študenti imajo velikokrat tudi možnost izbire, s čem se želijo ukvarjati, sploh v višjih letnikih – če ti torej bolj leži fotografija kot npr. grafični dizajn, si lahko izbereš modul, ki se osredotoča na to dejavnost.

Vseeno pa praksa predstavlja manjšinski delež učnega načrta. Približno 80 odstotkov znanja, ki ga lahko pričakuješ, je teoretičnega (to se zopet razlikuje glede na letnik; kot omenjeno, je v višjih letnikih več možnosti za praktično delo).

Če te teorija dolgočasi, to torej morda ni smer zate.

»Na FDV lahko padeš samo po stopnicah«

In najtežji predmet je omara. Predvidevam, da smo ta rek že vsi slišali. Sama menim, da njegov nastanek delno izhaja iz dejstva, da so družboslovne smeri tako ali tako manj spoštovane v družbi kot naravoslovne.

Žal na fakulteti ne moreš pasti zgolj po stopnicah – poznam kar nekaj ljudi, ki jim ni uspelo narediti predmetov več let – vendar bi se glede na lastna opazovanja in izkušnje vseeno strinjala, da je faks precej lažji od veliko drugih.

Učenje.
Učenje. Foto: Khanchit Khirisutchalual iz iStock

V učenje sem pogosto morala vložiti manj časa od kolegov na ostalih fakultetah. Vseeno pa to ne pomeni, da je mogoče vse predmete narediti z levo roko, sploh, če stremiš k višjim ocenam.

Bodi aktiven med študijem

Zelo pomembno se mi zdi, da tekom študija sodeluješ v raznih društvih (na FDV jih je res ogromno), festivalih, odprtih mizah in ostalih dogodkih. Takšne izkušnje bodo tiste, ki ti bodo po končanem faksu odpirale vrata.

FDV-jevska društva tudi letno prirejajo dogodke, ki ti pomagajo do zaposlitve, pa tudi sodelovanje pri organizaciji teh je dobra referenca. Med te dogodke sodijo zaposlitveni most, PR teater, freeŠn itd. Če si želiš pomagati mlajšim od sebe, se prijavi za mesto tutorja – pa še nekaj kreditnih točk dobiš s tem.

S sodelovanjem v društvih in na dogodkih lahko pridobiš veliko organizacijskih in političnih izkušenj, ki ti bodo zagotovo koristile v prihodnosti.

Veliko priložnosti za zaposlitev

Fakulteta ponuja veliko možnosti za izkušnje in mreženje, ki se nekoliko razlikujejo od smeri do smeri. Razne agencije in organizacije, ki iščejo študente za delo, kontaktirajo profesorje, ki to informacijo predajo naprej svojim študentom. Tako smo na primer jaz ter še nekaj drugih študentk dobile študentsko delo pri Slovenski tiskovni agenciji. Prav tako sem bila deležna ponudbe profesorice, da fotografiram dogajanje na eni izmed okroglih miz.

Nekateri moduli tudi potekajo pri dejanskih podjetjih ter pri osebah, ki že delajo v stroki, zaradi česar imaš večjo možnost zaposlitve ali reference pri njih, če so zadovoljni s tvojim delom.

Junior novinar

Prejšnji članekŠtiri zanimive aplikacije v AppGallery za bolj učinkovito in zabavno učenje
Naslednji članek10 filmov za začetek študentskega leta

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.