Pasti pri študentskem delu: pravice in nadomestila

three person sitting in-front of table with laptop computers

Ne spreglej prvega dela: Pasti pri študentskem delu: kje so meje?

Delodajalca ne zavezujejo pravila o nadomestilih

Zaradi specifične narave študentskega dela, zanj ne veljajo vse določbe ZDR-1, veljajo pa določbe o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih, ter določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti. Tem osebam se namreč ne sme nalagati del, ki presegajo njihovo telesno in psihološko sposobnost oz. del pri katerih so izpostavljeni tveganjem za varnost, zdravje in razvoj.

Tako delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, delovni dan pa lahko traja največ 10 ur. V kolikor je pri delodajalcu delovni čas neenakomerno razporejen, pa veljajo omejitve, ki so predpisane za takšno obliko razporeditve, tj. največ 56 ur na teden.

Delodajalec mora dijaku in študentu v kolikor dela za polni delovni čas zagotoviti pravico do plačanega odmora v trajanju 30 minut. V primeru krajšega delovnega časa (vendar ne krajšega od štirih ur) pa se dolžina odmora določa sorazmerno s časom, ki ga preživi na delu. Delodajalec mora študentu zagotoviti tudi pravico do dnevnega počitka, ki mora trajati najmanj 12 ur, v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa pa 11 ur. V obdobju dela sedmih zaporednih dni pa ima študent pravico do 24-urnega neprekinjenega počitka.

Po drugi strani pa delodajalca ne zavezujejo pravila o nadomestilu za bolniško odsotnost, plačanem dopustu in regresu, določbe o odpovednem roku (ne glede na to ali pogodbo odpove delodajalec ali študent) in povračilu stroškov prevoza ter malice. Povračilo teh stroškov je mogoče le takrat, ko študent in delodajalec skleneta izrecen dogovor. Pri tem se povrnitev stroškov izvede hkrati s plačilom za opravljeno delo in tako postane tudi predmet obdavčitve. Enak dogovor je mogoč tudi v primeru dodatka za delo v posebnih pogojih, saj študentom ne pripada dodatek za nadurno delo, nočno delo in delo ob nedeljah in prostih dneh.

Delodajalci morajo zagotavljati varnost in zdravje vsem delavcem

Študentsko delo se lahko opravlja samo na podlagi napotnice, ki mora biti potrjena pred začetkom dela. Ta ureja razmerje precej skopo, zato je delodajalcem dopuščeno, da določena vprašanja z dijakom in študentom uredijo sami. Pri tem jih omejuje zgolj minimalni zakonski okvir. Če inšpektorat ugotovi, da je študent delal brez napotnice, bo takšno delo smatrano za delo na črno.

Nekaj izzivov je v preteklosti sicer že povzročila dilema ali morajo dijaki in študenti opraviti preventivni zdravniški pregled. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalcem nalaga, da morajo zagotavljati varnost in zdravje vsem delavcem, ki so vključeni v delovni proces delodajalca, ne glede na to ali gre za delovno razmerje ali za drugo civilno razmerje, kot je študentsko delo. Zdravstveno sposobnost študenta lahko tako delodajalec ugotovi z ustreznim zdravniškim potrdilom. V primeru, da bo študent opravljal enostavno delo in bo izpostavljen zgolj običajnim splošnim tveganjem, bo zadostovalo potrdilo, ki ga je študent pridobil na podlagi opravljenega sistematičnega pregleda. Če študent tega potrdila nima, ga je potrebno napotiti na predhodni zdravstveni pregled.

Delovnopravna svetovalka pri | 080 22 29 | Spletna stran | + objave

Delovnopravna svetovalka

080 22 29 | Spletna stran | + objave

Celovita ponudba kadrovskih storitev.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.