Za marsikoga, ki potuje po več kot nekaj tednov hkrati, je glavna skrb financiranje. Working Holiday je tip vizuma, ki predvsem mladim omogoča obisk države za daljše časovno obdobje – z delovnim dovoljenjem za sprotno kritje stroškov. Če nisi študent, ali te študijske izmenjave preprosto ne pritegnejo, je tak program izvrsten način, da se bolje seznaniš s kulturo, ki te zanima.
Katere države jih imajo?
V večini primerov programi delovnih viz delujejo po principu vzajemnih sporazumov med državami, kar naj bi spodbudilo potovanja in kulturne izmenjave. Danes so na razpolago v več kot 60 državah, med njimi je tudi Slovenija. Državljani Slovenije se lahko udeležijo delovnih počitnic v Kanadi, na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Za študente je na razpolago še J-1 vizum Združenih držav Amerike, ki dopušča 4-mesečni delovni obisk Amerike med uradnimi fakultetnimi počitnicami.
Na delovne počitnice se lahko odpraviš pod določenimi pogoji
Vizumi Working Holiday prioritizirajo mlado prebivalstvo in imajo starostno omejitev, ponavadi od 18 do 30 ali 35 let. Starost ni edini pogoj, določene so tudi vrste del, ki jih smeš ali ne smeš opravljati. Te se razlikujejo glede na državo gostiteljico – z avstralskim vizumom lahko delaš v agrikulturi, kar nabor del zoži na sezonsko delo, na primer obiranje sadja. Kanada je glede tega manj stroga in izključuje le delo z otroki ter delo v zdravstvenem ali izobraževalnem sektorju. In nenazadanje, če te ne ustavijo že vrtoglave šolnine: s takim vizumom v državi obiska ne moreš študirati, izvzemši krajše programe ali tečaje.
Za začetek potrebuješ dovolj sredstev in zdravstveno zavarovanje
Tovrstni vizum je lahko nezanemarljiv finančni zalogaj, saj boš že z začetnimi stroški zbiranja zahtevane dokumentacije in procesiranja prijave ob nekaj sto evrov. Slovenci imamo sporazume s precej oddaljenimi državami, zato si tudi pri letalskih kartah hitro ob več kot tisočaka. Večina držav za izdajo vize za daljše časovno obdobje zahteva še dokazilo, da si daljši obisk lahko privoščiš – jasno, da bremena nomadov s plitkimi žepi noče vzeti nase. Računaj torej na to, da boš pred odhodom potreboval svež bančni izpisek, na katerem bo nekaj tisoč evrov (koliko, je odvisno od države).
Po prijavi, letalski karti in dokazilu o sredstvih te bo po žepu udarilo še obvezno zdravstveno zavarovanje za celotno obdobje obiska. Vse to, preden sploh spakiraš in v primeru, da se procesa pridobivanja vizuma lotiš sam. Določene organizacije ti lahko vse skupaj olajšajo, niso pa poceni. Za organiziranje dela v tujini za mlade pri nas so na razpolago programi ponudnika Nomago.
Koliko delovnih počitnic se lahko udeležim?
Vsakemu, ki ustreza pogojem, pripada enkratna udeležba v posameznem programu. Avstralski, kanadski in novozelandski Working Holiday vizum lahko zaradi sporazumske kvote dobi 100 Slovencev letno, podeljujejo pa se preko loterije. Od vseh prijavljenih je v več krogih ižrebanih po nekaj kandidatov, dokler se kvota ne zapolni.
Katero državo izbereš, je odvisno od tvojih ciljev
Na prvem mestu je seveda, kateri konec te najbolj privlači, a v zakup velja vzeti tudi omejitve vizumov. Če te mika, da bi se v kateri od držav na razpolago ustalil, je Working Holiday dober začetek za seznanjanje z okoljem, nikakor pa ni zagotovilo, da ti bo tam dovoljeno ostati. Avstralski vizum dovoljuje največ podaljšanj, kanadski ti lažje nudi izkušnje na tvojem poklicnem področju. Za razliko od avstralskega in novozelandskega programa v Kanadi prav tako ne zahtevajo, da delodajalca menjaš na par mesecev.
Najboljše je, da vse možnosti preučiš sam
Za to so najbolj zanesljive kar vladne spletne strani:
… in temu namenjeni Študentovi članki 😊
Novinar
