Zgodbe.

So zgodbe. In so zgodbe, ki niso zgolj samo to. So zgodbe, ki inspirirajo. In so zgodbe, ki odpirajo nova in nova vprašanja. Te po navadi vsebujejo sporočila. Šibka, skrita ali pa zelo jasna in opazna na prvi pogled. Sporočila sicer najdemo tudi vsepovsod drugje, ampak tista, ki prihajajo skozi zgodbe in se skozi njih oblikujejo, so vedno najmočnejša in se veliko bolj zasidrajo v zavest posameznikov kot nekakšni banalni dogodki brez vsebine.

 

Kot otrokom so nam brali pravljice, v njih smo spoznavali, kakšno naj bi bilo idealno življenje, predvsem tisto s srečnim koncem. Živela sta srečno do konca svojih dni. Verjetno se spomnite tega sporočila. Kdo se ga ne. In tudi živimo v tej smeri, da bi našli njegov smisel. Pa ne gre le za ta primer. Pomislite, kolikokrat podzavestno začnete ravnati ali pa vsaj razmišljati, o nekem sporočilu, ki je zbudilo vašo pozornost. In kako potem raziskujete dalje, iščete še več in se ne ustavite, dokler se v nekem trenutku ne zaveste – našli ste. Bistvo sporočila.

Ravno te psihologije se poslužujejo novinarji, pisci najrazličnejših novic, zgodb – njihovo podajanje posamezniku pomeni zbujanje njegovega zanimanja in ko se enkrat pridobi zanimanje, bodo ti posamezniki veliko bolj dojemljivi za posredovana sporočila. Če pa bodo sporočila še resnično slišana, potem posamezniki nezavedno začno ravnati, kot narekuje sporočilo. Tako je cilj podajalca zgodbe in sporočila uresničen.

 

Prav zaradi pravljic iz otroštva, ki smo jih tako radi brali in poslušali, verjetno ljudje celo življenje iščemo zgodbe in jih imamo preprosto radi. Danes, ko smo že z vseh strani obdani z milijoni sporočil, smo že skoraj imuni na večino izmed njih. Sprejmemo samo še tista, ki so za nas ali zelo pomembna ali pa zbudijo našo pozornost, so za nas atraktivna.

 

Odkar se bolj aktivno ukvarjam z odnosi z javnostjo in organizacijo dogodkov, vedno znova odkrivam, da se na vsakem mojem koraku skriva zgodba. In da te zgodbe dejansko vsebujejo ogromno sporočil. Preprosto ne moreš napisati dobrega sporočila za javnost ali pa novice, da o organizaciji dogodkov sploh ne govorim, brez da bi za vsebino uporabil nekakšno zgodbo, ki bo pri bralcu ali pri udeležencu dogodka pustila pečat prepoznavnosti in zapomnljivosti. Tako smo se srečali tudi jaz in TEDx dogodki.

 

Vsekakor ni naključje, da celotna zgodba, ki je ustvarjena okoli organizacije TED, dogodkov TEDx in govorov TED, privlači toliko ljudi. Njihovo sporočilo je preprosto, inspirirati ljudi s sporočili, ki bodo slišana skozi najrazličnejše zgodbe, ki jih bodo podali povsem običajni ljudje s celega sveta. Tudi sama sem že v prvem stiku z govori TED začutila to inspiracijo in posledično tudi spremembe, ki so se začele dogajati, ker slej kot prej že zaradi samih zgodb začneš delovati v smeri sporočil, ki jih puščajo za sabo ti govori. Lahko pa rečemo tudi drugače. In tu so spet več kot dober primer TED govori. Tisti res dobri, bodo še kar nekaj časa burili misli gledalca, poslušalca in netili razprave v družbi. Ampak to zgolj tisti, ki bodo res imeli sporočilo, podano skozi zgodbo. Ostali bodo žal hitro šli v pozabo. Kajti prav te zgodbe dajejo sporočilom življenje. Danes zaradi vse nasičenosti informacij, ki nas obdajajo, vedno iščemo nekaj, kar bo izstopalo. Tako bralca ali udeleženca najlažje pritegnemo, če mu ponudimo dodano vrednost. Nekaj več kot ostali. Nekaj drugačnega. Nekaj boljšega. Nekaj, kar ima zgodbo.

 

Ker ostanejo le sporočila z zgodbo, je pomembno, da kadar želimo posredovati pomembna sporočila, pišemo in ustvarjamo zgodbe. Hkrati pa je pomembno, da smo pozorni na sporočila, ki nas obdajajo. Nikoli namreč ne veste, kdaj boste našli tisto sporočilo, ki vam bo prineslo spremembe. In nikoli ne veste, kdaj vam bo to sporočilo spremenilo življenje.

 

Tamara Simončič

 

Prihajajoči dogodki Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi:

8. januar PRedigra s Tinetom Lugaričem iz Pristopa – vstop je prost. Več na mojPiaR.com.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.