Po poti ajdovske deklice na Prisank

Vroči dnevi iztekajočega se poletja so kot nalašč za obisk slovenskega visokogorja. Kmalu se nam obeta poslabšanje vremena, zato ti predlagamo, da preostale sončne žarke izkoristiš za izlet v Triglavski narodni park. Tokrat se bomo podali v skrajni severni del parka, kjer domuje ajdovska deklica, ki varuje pohodnike med vzponom na goro Prisank.

Poklon padlim ruskim vojakom. Foto: Tadej Kodelja
Poklon padlim ruskim vojakom. Foto: Tadej Kodelja

1. dan: Čez prelaz po ruski cesti

Rana ura, zlata ura. Da lahko kar najbolje izkoristiš dan, se že v zgodnjih jutranjih urah odpravi v smeri Kranjske Gore. Mimo jezera Jasna te ovinkasta pot kmalu pripelje do Ruske kapelice. Zaradi strateške lege je avstro-ogrska armada leta 1915 na tem mestu postavila taborišče vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič. Med ujetniki je bilo prek deset tisoč ruskih vojakov, zato so jo leta 2006 uradno poimenovali Ruska cesta. Marca 1916 je snežni plaz zasul več sto ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. V spomin na preminule so preživeli ujetniki že leto kasneje postavili kapelico. Ta poleg grobišč in tovorne žičnice predstavlja pomemben spomenik tragičnim dogodkom prve svetovne vojne.

Ob izviru. Foto: Tadej Kodelja
Ob izviru. Foto: Tadej Kodelja

Po turbulentni vožnji čez Vršič te pot mimo Kugyjevega spomenika privede do Koče pri izviru Soče. Do samega izvira Soče te loči še petnajstminutna hoja, ki se pri prečenju izpostavljene skalne police v zadnjem delu prelevi v pravo plezalno avanturo. Koča je hkrati tudi izhodišče za nekatere zahtevnejše planinske ture, kot je vzpon na Jalovec ali Bavški Grintavec. S prelaza se lahko po lepem razglednem grebenu povzpneš tudi na vrh Male Mojstrovke, nekoliko lažja pa je pot na Slemenovo špico. Posebna znamenitost je tudi 25 kilometrov dolga parkovna Soška pot, ki se vije vse od izvira Soče do Bovca in povezuje manj znane dele Trente. V naslednjem članku si lahko prebereš več o preživljanju aktivnega poletja v dolini Soče.

Na Vršiču imaš za udobno in ugodno nočitev na voljo kar tri planinske koče. To so Tičarjev dom, Erjavčeva koča ter Poštarski dom. Vse tri so do konca septembra odprte vsak dan. Nasvet: kljub veliki izbiri se o razpoložljivosti postelj raje predhodno prepričaj, saj so v tem času koče polno zasedene, kar še zlasti velja za vikende.

2. dan: Legenda o ajdovski deklici

Čas je za vzpon na 2547 metrov visoki Prisank oz. Prisojnik. Z razgledišča v neposredni bližini Poštarskega doma se odpira lep pogled na kamnit obraz v njegovi severni steni.

Obraz v steni. Foto: Tadej Kodelja
Obraz v steni. Foto: Tadej Kodelja

Po legendi je to obraz ajdovske deklice, ki je živela pod skalnimi policami Prisanka. Ker je bila dobrega in usmiljenega srca, je izgubljene gornike in tovornike vedno vodila skozi snežne zamete v dolino Trente. Bila je tudi sojenica. Nekoč je nekemu novorojenčku prerokovala, da bo zrasel v pogumnega lovca, kakršnega še ni bilo pod Prisankom. Zalezoval in ustrelil bo belega gamsa z zlatimi rogovi in na njegov račun bajno obogatel. Ko so za to prerokbo izvedele njene sestre, so sojenico preklele, da je po vrnitvi v svoje skrivališče okamnela. Ajdovska deklica tako še danes začudeno strmi v dolino Trente in bdi nad vztrajnimi pohodniki, ki osvajajo previsne pečine strmega Prisanka.

Razgled s Prisanka

Gora je znana še po dveh naravnih znamenitostih. To sta Prednje in Zadnje okno. Izkušenim plezalcem ter adrenalinskim navdušencem bosta zagotovo najbolj všeč Hanzova ali Kopiščarjeva pot. Zlasti slednja je zaradi plezanja po navpični steni skozi Prednje okno precej fascinantna, zahteva pa veliko previdnosti in ustrezno varovalno opremo. Veliko gornikov jo namreč ocenjuje celo kot najzahtevnejšo zavarovano plezalno pot pri nas. Za mnoge je zato primernejša nekoliko manj izpostavljena, a zato nič manj zanimiva Grebenska pot. Prav tako ponuja obilo možnosti za plezanje ob jeklenici, hkrati pa se ob poti odpira lep pogled na Prednje okno in pogumne plezalce.

Po jeklenici skozi Prednje okno. Foto: Tadej Kodelja
Po jeklenici skozi Prednje okno. Foto: Tadej Kodelja

Vsi napori in tegobe vzpona so pozabljeni v trenutku, ko dosežeš vrh. V družbi gorskih vran lahko kar odprtih ust uživaš v razgledu na najvišje vrhove Julijskih Alp. Malo pod vrhom se poti po prepadnem grebenu priključi še lažja Slovenska pot, ki je zaradi pričakovane utrujenosti primernejša za varen sestop z gore. Za več podrobnosti o različnih poteh na Prisank obišči še spletno stran Hribi.net.

Za popoln zaključek vikenda si ob povratku v eni izmed koč privošči še zasluženo večerjo pristnih domačih okusov. Še zadnjič se ajdovski deklici zahvali za srečno vrnitev in se izzivov novega delovnega tedna loti z zagonom, ki ti ga lahko da le sproščujoč vikend v naravi.

Prejšnji članekGlasbeniki v Ljubljani ne bodo več vadili po zakloniščih
Naslednji članekSkrivnosti študentov z odličnimi ocenami

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.