Intervju z dekanom AGRFT in novim prorektorjem ljubljanske univerze!

Tokrat smo se pogovarjali s prof. Alešem Valičem …
INTERVJU

Dekan AGRFT- prof. Aleš Valič

 

Tokrat smo se pogovarjali s prof. Alešem Valičem, dekanom AGRFT-ja in novoizvoljenim prorektorjem ljubljanske univerze. Povedal nam je kar nekaj zanimivosti in komentiral, kot tudi sam pravi – šokanten dogodek, napad na enega izmed učiteljev fakultete. In kaj nam je povedal?

Kakšni so vaši cilji na tem področju? Kaj boste skušali izboljšati oz. spremeniti?

Na področju izgradnje skupne stavbe bom naredil vse po svojih najboljših močeh, da bodo odločilni dejavniki v tej družbi razumeli, da lepe besede niso dovolj, ampak je treba temu projektu nameniti ustrezna finančna sredstva. Na drugih področjih bom vsebinsko in s svojim konkretnim delom pomagal dvigniti nivo dela omenjenih komisij na še višji nivo. Na Univerzi v Ljubljani moramo izboljšati pojmovanje matičnosti področij, na katerih članice delujejo, iz česar izhaja tudi urejanje habilitacijskih področij. Danes se to vse prevečkrat lahkotno meša z interdisciplinarnostjo. Zelo pomembna naloga je v univerzitetnem okolju učvrstiti razumevanje študija na umetniških področjih, ki s svojimi posebnostmi še prevečkrat naleti na nerazumevanje v visokošolskem prostoru.

Naj omenim vsem neljub dogodek, ki se je zgodil nekaj časa nazaj, ko je eden izmed študentov napadel profesorja in ga tudi huje ranil. Kaj menite, zakaj je prišlo do slednjega? Kako ste ukrepali in kako je danes z zdravstvenim stanjem tega profesorja?

Ob tem šokantnem dogodku sem mislil samo na to, kako se počutijo naši študentje in vsi zaposleni na akademiji. Kot vem, razlogi za napad še niso znani. Verjetno preiskava še ni končana. Upam, da bomo nekoč vedeli, zakaj se je to zgodilo. Na izjemno srečo je profesor Lorenci zdrav in uspešno dela s študenti naprej. Bo pa za večno ostal grenak spomin na neljub dogodek.

Če se orientiram še na sam študij – kaj menite, za koga je najbolj primeren študij na AGRFT-ju? Komu je najbolj »pisan na kožo«?

Študij na AGRFT je zelo poseben, kot je poseben umetniški poklic in tudi življenje umetnika. Kot je umetnik odvisen od svoje ustvarjalnosti, je tudi študent za katero koli področje umetnosti odvisen od svoje zmožnosti ustvarjati na področju umetnosti. Zato je ta študij primeren za ustvarjalne ljudi. In najbolj je zagotovo pisan na kožo tistim mladim ljudem, ki se v obdobju odločanja za poklic znajdejo v situaciji, da se čutijo »poklicane« in si ne predstavljajo, da bi v življenju počeli kaj drugega, kot delali v enem od poklicev, ki jih na naši akademiji lahko pridobijo.

Kaj aktualnega in pomembnega bi izpostavili kot dekan in kaj kot novi prorektor ljubljanske univerze?

Aktualnost za delovanje akademije pravzaprav ni in ne sme biti pomembna, vsaj ne v aktualističnem smislu. Akademija naše vrste mora stalno biti v ravnotežju med tradicijo in modernim in iz tega ravnotežja graditi sodobno. Zelo pomembno je za akademijo čim manj stresno delovanje brez hudih pretresov, ki je odvisno od mnogih dejavnikov. Najbolj od kakovostnega sodelovanja učiteljev in študentov in uspešnega pretoka izkušenj na mlajše. Verjetno pa ni nič manj pomembno dobro upravljanje akademije, saj to daje vsem zaposlenim, pedagoškemu in nepedagoškemu kadru, možnost, da se lahko posveča svojim nalogam. In uprava akademije, pri čemer ne mislim na dekanovanje, ampak na »administracijo«, dela zelo dobro in uspešno. Čeprav je tudi uprava kadrovsko podhranjena.

Kot prorektor Univerze v Ljubljani si predvsem želim, da bi vodstvo, katerega del sem, uspelo utrditi sodelovanje in zaupanje med članicami in rektoratom. In seveda pridobiti zaupanje in sodelovanje študentov. Te želje se sicer ne da uresničiti čez noč, ampak s stalnim kvalitetnim in odkritim delovanjem vodstva. Je pa za uresničitev te naloge tudi nujno odkrito in zaupanja polno sodelovanje članic in njihovih vodstev. Če bo pri delovanju v tej smeri kdo držal figi v žepu, na koncu zgodbe ne bo zadovoljen nihče.

So na akademiji za prihodnost zastavljeni kakšni pomembni projekti? Mogoče kakšni, za katere javnost še ne ve? Kateri?

Že nekaj let si prizadevamo okrepiti mednarodno dejavnost akademije. Ta se sicer odraža v na žalost preredkih sodelovanjih naših učiteljev s partnerji v tujini, pa žal še redkejšimi gostovanji naših študentov na tujem. Res stalno gostujejo na tujih festivalih in ustanovah le filmi naših študentov, saj je strošek poštnega pošiljanja še možno plačati. In ti filmi so izjemno uspešni. V letu 2009 so naši študentje pobrali veliko mednarodnih nagrad, leto prej je bil študentski film naše akademije v najožjem izboru za študentskega »Oskarja« v ZDA, še leto prej pa smo bili proglašeni za najboljšo filmsko akademijo v Evropi. Gostovanj gledaliških predstav predstavljajo bistveno večji finančni in organizacijski zalogaj. Pa vendar vzdržujemo mnoge stike. Letos se bomo ob že ustaljenih gostovanjih na nekaj festivalih v tujini najverjetneje udeležili srečanja gledaliških akademij v Istanbulu, ki je evropska prestolnica kulture. Še pomembnejša pa bo najbrž naša prva udeležba na delovnem festivalu vabljenih akademij z vsega sveta, ki bo potekal avgusta v glavnem mestu Peruja Limi in v stari prestolnici Cuscu. Ta festival, za katerega bomo naredili posebno predstavo, ki jo bomo jeseni igrali tudi v Sloveniji, bo potekal vzporedno s kongresom Mednarodnega gledališkega inštituta pod okriljem UNESCA. Tam bo tudi konferenca direktorjev gledaliških šol z vsega sveta, ki se je bom udeležil v imenu AGRFT-ja tretjič zapored.

 

Tjaša Kržišnik

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.