Sedemnajstletnik po Prešernovo spesnil sonetni venec

Dominik Podlogar
Gimnazijec Dominik, ki je po zgledu Franceta Prešerna spesnil sonetni venec. Foto: osebni arhiv

Sonetni venec velja za eno najzahtevnejših pesniških oblik, v slovenskem jeziku pa se je prvič pojavil leta 1833 z mojstrovino našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Njegovo tradicijo danes nadaljuje sedemnajstletni dijak 3. letnika Gimnazije Kranj Dominik Podlogar, ki je nad slovenskim jezikom navdušen, ter s svojo poezijo kaže na njegovo moč in lepoto.

Uspelo mu je neverjetno: spesnil je sonetni venec po vseh zakonitostih in pravilih, dodal pa mu je še akrostih, ki se glasi: »Iščem te, o, Parnas!«

Z njim smo se pogovarjali prav na osrednji slovenski kulturni praznik.

Kje si se navdušil za poezijo?

Za poezijo sem se navdušil že v osnovni šoli, ko smo obravnavali različne Prešernove pesmi. Všeč mi je bilo, da je številne pesniške oblike (gloso, gazelo, sonet, sonetni venec) prenesel v slovenščino, s čimer je pokazal, da je slovenski jezik enakovreden drugim evropskim jezikom.

Zakaj si se odločil prav za sonetni venec?

Sonetni venec je zame predstavljal najvišjo raven izražanja, vrhunec poezije ter velik izziv. Ker sem že prej pisal posamezne sonete, sem dobil idejo, da bi ustvaril tudi to izjemno težko pesniško obliko.

Si se preizkusil tudi v drugih oblikah klasične poezije?

Poleg sonetov in sonetnega venca sem napisal tudi gloso, gazele in klasično špansko romanco.

Kako je potekalo ustvarjanje sonetnega venca?

Idejo sem imel že v osnovni šoli, prve sonete sem napisal v prvem letniku gimnazije in sonetni venec končal v 2. letniku, torej lansko leto. Magistralni sonet je nastajal sočasno s sonetnim vencem, moral sem previdno izbirati rime ter paziti, da bom vključil vsa pravila sonetnega venca, hkrati pa ustvaril sporočilo za bralca.

»Iščem te, o, Parnas« se glasi akrostih tvojega sonetnega venca. Se ti zdi, da si ga našel, se povzel nanj?

Ja, vsekakor. Akrostih predstavlja temo sonetnega venca, saj govori o večni problematiki pesniškega ustvarjanja, ki sem jo skušal povezati tudi s slovenstvom in domoljubjem. S tem, ko sem sonetni venec dokončal, sem Parnas zaenkrat tudi našel.

Kaj tvoja poezija, posebej sonetni venec, sporoča Slovencem?

Sporoča, da moramo biti ponosni na naš jezik, kulturo in umetnost ter da je slovenščina primeren jezik za vse pesniške oblike in nam z bogatim besediščem omogoča neskončno možnosti izražanja.

Kaj na dan največjega slovenskega pesnika meniš o njem in njegovi poeziji?

Menim, da Prešeren ni kar tako največji slovenski pesnik, saj je slovenščino v njenih temnejših časih povzdignil na najvišji nivo izražanja ter s tem prikazal njeno lepoto, harmonijo in enakovrednost ostalim jezikom vsem, ki so o tem dvomili.

Poezija
Sonetni venec je ena najzahtevnejših pesniških oblik

Za konec še nekaj o sonetnem vencu:

Sonetni venec je ciklična oblika, sestavljena iz petnajstih sonetov, med katerimi se zadnji imenuje magistralni. V njem se združijo vsi začetni verzi posameznih sonetov, ti pa se pojavljajo tudi kot sklepni verzi predhodnih sonetov.

Tako je vsak verz magistralnega soneta »pesem trikrat peta«, kot jo definira Prešeren v prvem sonetu Sonetnega venca. Prešeren je sonetni venec nadgradil še z akrostihom »Primicovi Julji« v magistralnem sonetu: vsak verz se začne z eno od črk njenega imena.

Po njegovem zgledu je v slovenščini po mnenju Borisa A. Novaka nastalo še kakšnih 60 sonetnih vencev. Poleg Franceta Prešerna so se s soneti poigrali tudi pesniki Ivan Pregelj, Matej Bor, France Balantič, Janez Menart, Boris A. Novak in drugi.

Junior novinar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.