Filmi o razpadu Jugoslavije, ki jih je vredno videti

Filmi o razpadu Jugoslavije
Filmi o razpadu Jugoslavije Foto: Racide iz iStock

Po letih konfliktov in pretresov so se države znotraj Jugoslavije osamosvojile, vse nerešene zadeve pa so vodile v jugoslovanske vojne, ki so prizadele vsako od držav na svoj način in imajo vpliv še dandanes. Že tokom razpada v zadnjem desetletju 20. stoletja so nastajali filmi, ki so na tak ali drugačen način prikazovali vpliv, ki ga je imela smrt Josipa Broza-Tita na članice Jugoslavije in njihove prebivalce in prebivalke. In vpliv je prikazan tudi v filmskem svetu. V tem prispevku najdeš najboljše filme o razpadu Jugoslavije, prikazane na različne načine.

V kolikor meniš, da manjka film, ki je vreden ogleda, ga seveda deli z nami v komentarju.

Nikogaršnja zemlja (Nićija Zemlja)

Verjetno bi ga lahko oklicali za najboljši film z območja nekdanje Jugoslavije in se ne bi motili. Debitantski film režiserja in scenarista Danisa Tanovića, v katerem so igrali Branko Đurić, Rene Bitorajac in Filip Šovagović ter Mustafa Nadarević, Branko Završan in Tanja Ribič v stranskih vlogah. Koprodukcija številnih držav je prejela tudi oskarja za tujejezični film in še danes velja za enega najbolj uspešnih in najboljših filmov o nesmislu vojne. In o čem govori film?

Zgodba govori o dveh vojakih, Bosancu Čiku in Srbu Ninu, ki leta 1993 med vojno v Bosni, obtičita na ozemlju med dvema sovražnima stranema, na nikogaršnji zemlji. Vojaka skušata na različne načine poiskati pot iz nenavadne zadrege. Pogumni narednik Združenih narodov jima pri tem kljub ukazu, naj ne posreduje, priskoči na pomoč. Nastala situacija ob prisotnosti novinarjev postane mednarodni incident. Čiki in Nino se skušata sredi obupa in norosti, ki vojno spremljajo, pogajati za svoji življenji. V situacijo je vpletenih več strani, svetovni mediji pa nestrpno čakajo na izid. Film je zgodba o preprostih ljudeh, porinjenih v vrtinec nacionalnih sovraštev in političnih iger.

Nikogaršnja zemlja, dobitnik oskarja za tujejezični film
Nikogaršnja zemlja, dobitnik oskarja za tujejezični film Foto: on tmdb

Deček, ki se mu je mudilo (Dečko kome se žurilo)

Biljana Čakič je posnela 52-minutni dokumentarec o iskanju svojega brata, ki je bil pogrešan v času vojne na Hrvaškem leta 1991.

"Dečko kome se žurilo/The Boy who rushed" Biljana Čakič , Croatia, 52 min, OV with English subtitles

Lepe vasi lepo gorijo

Še eden tistih filmov, ki na svoj način predstavi vojne na področju Jugoslavije po njenem razpadu. S premiernim izidom leta 1996 je film Srđana Dragojevića sledil knjižni predlogi Vanje Bulića, ki je pomagal napisati scenarij. Z igralci, kot so Dragan Bjelogrlić, Nikola Kojo, Bata Živojinić, Milorad Mandić in drugimi, je ta črna komedija eden najbolj priznanih filmov, ki prikazujejo vojno v Bosni.

V beograjski vojaški bolnišnici se zdravijo žrtve bosanske državljanske vojne. V bolnišnici se spominjajo mladosti in vojne. Dva mlada fanta, Halil, musliman, in Milan, Srb, sta skupaj odraščala v bližini zapuščenega tunela, ki povezuje Beograd in Zagreb. Nikoli si ne upata noter, saj verjameta, da tam prebiva oger. Dvanajst let kasneje, med bosansko državljansko vojno, se Milan, ki je s svojo četo ujet v tunelu, in Halil znajdeta na nasprotnih straneh, ki usodno drvita proti spopadu.

Lepe vasi lepo gorijo
Lepe vasi lepo gorijo Foto: on tmdb

Poletje ’91

Slovenski dokumentarni film Žige Virca (Houston, imamo problem!) prinaša nov in neobremenjen vpogled v vsakdanjik prebivalcev Slovenije na križišču zgodovine. Film, nastal s pomočjo obsežne akcije, v kateri so ljudi povabili, naj jim pošljejo svoje domače posnetke, postavi gledalca v avdiovizualni časovni stroj in ga ponese v kaotično obdobje pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije ter po njej.

Poletje ’91 — napovednik

Poljubi prihodnost – U2 v Sarajevu

Navdihujoč glasbeni dokumentarec govori o prebivalcih obleganega Sarajeva, ki so med vojno z glasbo in kulturo ohranjali človečnost in širili upanje ter se povezali s skupino U2, ki je postala njihov glasnik.

Mladi sarajevski glasbeniki so beg pred grozotami vojne našli v rockovskih koncertih v kleti sarajevske Akademije za dramsko umetnost, kjer je deloval tudi kino Appolo. V več letih, ko je bilo mesto odrezano od sveta ter prepuščeno na milost in nemilost (para)vojaškim silam, je rock in punk glasba marsikomu ponujala edino rešilno bitko pred norostjo vsakodnevnih detonacij in strelov ostrostrelcev. Skupaj s tamkajšnjimi glasbeniki je ameriški humanitarni delavec Bill Carter stopil v stik z glasbeno skupino U2 v želji, da opozori na pogubne posledice te krvave vojne. Skupina je na svoji turneji poleti 1993 po zaslugi satelitskih povezav svetu razkrila pričevanja in stiske ljudi, ki so se trudili preživeti v nemogočih razmerah. Malo pozneje je načrtovala svoj prvi koncert v Sarajevu.

Kiss the Future new clip official from Berlin Film Festival 2023

Podzemlje

Podobno kot drugi filmi na tem seznamu se tudi Podzemlje režiserja Emirja Kusturice drži prikaza vojne in posledic slednje skozi pripoved zgodbe o prijateljih. Ta, več kot 160 minut trajajoči film je pravzaprav petdelna miniserija s podnaslovom Bila je nekoč ena država (Bila jednom jedna zemlja, op. p.). Preko igralskih predstav Mikija Manojlovića in Lazarja Ristovskega prikaže njuno razmerje od druge svetovne vojne preko hladne vojne do jugoslovanske vojne.

Underground – Emir Kusturica – Official Re-Release Trailer

Quo Vadis, Aida?

Film, posnet ob 25. obletnici največjega pokola civilistov v Evropi po koncu druge svetovne vojne, je režirala Jasmila Žbanić, ena najbolj uveljavljenih bosanskih avtoric. Posnet je po zapisih in spominih Hasana Nuhanovića iz Srebrenice, ki je leta 1995 sodeloval z vojaki Unproforja.

Srebrenica, 11. julija 1995. Aida je domačinka, ki med vojno prevaja za Združene narode. Ko se v mesto začne zgrinjati srbska vojska, je kot prevajalka navzoča na napetem sestanku med visokim polkovnikom ZN Thomom Karremansom in županom Srebrenice, ki je vidno vznemirjen. Predstavniki ZN obljubijo, da bodo napadli srbske sile, če bodo te prekršile ultimat, a jim nihče ne verjame. Ko Srbi prodrejo v mesto, se trideset tisoč prebivalcev odpravi proti velikemu hangarju Združenih narodov. A veliko jih ostane zunaj, vključno z Aidinim možem in sinovoma. Aida se tako znajde sredi tragedije.

Quo Vadis, Aida?
Quo Vadis, Aida? Foto: on tmdb

Rane

Po uspehu filmov Mi nismo angeli in Lepe vasi lepo gorijo se je Srđan Dragojević lotil filma Rane. V slednjem je vojna sicer v ozadju, film pa namenjen generaciji po Titu, ki je bila rojena v čas raztrganosti in vojn. Tako film prikazuje najstnika, Pinkija in Švabo, ki v obdobju jugoslovanskih vojn odraščata v Beogradu in skušata najti svoje mesto v skupnosti, nagnjeni h kriminalu. »To je zgodba o mladih kriminalcih, za katera verjamem, da imata moralno pravico do nasilja in tudi ubijanja, kljub politični nesprejemljivosti te ideje. Brezčutna družba in totalitarističen srbski režim sta iz tisočerih srbskih najstnikov napravila brezčutne in nevarne ubijalske stroje, katerih glavne žrtve so ironično oni sami,« je o filmu povedal srbski režiser.

Rane
Rane Foto: on tmdb

Grbavica

Celovečerni prvenec bosanske režiserske Jasmile Žbanić za katerega je prejela zlatega medveda za najboljši film in nagrado ekumenske režije na Berlinskem filmskem festivalu.

Grbavica je zgodba o sodobnem Sarajevu. Mati samohranilka Esma živi s svojo 12-letno hčerko Saro v soseščini Grbavica, kjer se po jugoslovanski vojni ob koncu prejšnjega stoletja življenje še vedno postavlja na noge. Ob nizki socialni pomoči Esma sprejme delo natakarice v nočnem klubu, zaradi česar ima veliko manj časa za svojo hčerko. Še vedno jo preganjajo dogodki iz preteklosti, zato se udeležuje skupinskih terapij v lokalnem centru za ženske.

Grbavica, film Jasmile Žbanić
Grbavica, film Jasmile Žbanić Foto: on tmdb

Dobrodošli v Sarajevu

Morda ni ravno najboljši film o jugoslovanskih vojnah, a prikaže pogled holivudske smetane na dogodke na področju Jugoslavije. Po romanu Michaela Nicholsona z naslovom Natašina zgodba je Michael Winterbottom posnel film, v katerem so igrali Woody Harrelson, Stephen Dillane, Marisa Tomei, Goran Višnjić in James Nesbitt.

Ameriški in angleški novinar se srečata v vojnem Sarajevu. Prvi želi samo opravljati svoj posel in se pri tem in življenju v obkoljenem mestu čim bolje znajti, drugi pa se ob odkritju sirotišnice na bojni črti vse globlje zaplete v usodo nebogljenih otrok in nazadnje eno izmed deklic tudi ilegalno prepelje v Anglijo.

Dobrodošli v Sarajevu
Dobrodošli v Sarajevu Foto: on tmdb

Sama proti vsem (The Whistleblower)

Po navdihu resnične zgodbe Kathryn Bolkovac je leta 2010 nastal film z Rachel Weisz v glavni vlogi. Kathryn Bolkovac je borka za človekove pravice, ki je leta 1999 pripotovala v Bosno in Hercegovino, da bi raziskala problematiko trgovanja z ljudmi, in ugotovila, da so bili v trgovanje vpleteni tudi pripadniki Združenih narodov. Zaradi ugotovitev je Kathryn izgubila službo in bila obtožena ponarejanja delovne vize. Tudi tu so v ospredju posledice vojne, ker pa film naslavlja tudi tematiko trgovine z belim blagom, je našel mesto na tem seznamu še z dodatnim razlogom.

Sama proti vsem, film o Kathryn Bolkovac
Sama proti vsem, film o Kathryn Bolkovac Foto: on tmdb

Kako se je začela vojna na mojem otoku

Kot beli dan je jasno, da imajo ali pa imamo Balkanci svoj značilen humor. In več filmov na tem seznamu je dokaz tega tudi preko resnih situacij. Čeprav je eden prvih filmov, ki je ubral humorističen pristop k nasilnemu razpadu Jugoslavije, delno temelji na resničnih dogodkih, ki so se zgodili septembra 1991. Nekaj ​​mesecev po odcepitvi Hrvaške od Jugoslavije so vojaški objekti zvezne države še vedno prisotni, v njej pa so bili ujeti predhodno rekrutirani hrvaški fantje. Eden takih objektov je garnizija na majhnem dalmatinskem otoku, ki ji poveljuje major Aleksa Milosavljević. Major Aleksa, ki ga oblega lokalna milica, grozi, da bo v primeru sovražnega ukrepanja razstrelil skladišča streliva s polovico otoka. Medtem iz Zagreba prispe umetnostni zgodovinar Blaž Gajski, da bi rešil sina iz vojašnice.

How The War Began On My Island (Kako je počeo rat na mom otoku)

V deželi krvi in medu

»Posneti sem hotela film, ki bi na umetniški način izrazil moje nezadovoljstvo nad tem, kako mednarodna skupnost ne uspe pravočasno in učinkovito poseči v konflikte. Hotela sem tudi raziskati in razumeti vojno v Bosni pa tudi širša vprašanja, kot so ženske v takšnih konfliktnih situacijah, spolno nasilje, odgovornost za vojne zločine in zločine proti človeštvu ter težavnost sprave. Gre za najbolj smrtonosno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni, a ljudje včasih pozabimo na grozodejstva, ki so se zgodila za našega časa, za časa naše generacije in naši generaciji,« je povedala režiserka in scenaristka Angelina Jolie, ki je svetu leta 2011 predstavila svoj prvenec.

Dva, ki sta se znašla na različnih straneh spopada: srbski policist Danijel in muslimanka in umetnica Ajla sta bila pred vojno par; a ko deželo zajame nasilje, se njun odnos korenito spremeni. Mesece pozneje Danijel pod vodstvom očeta, generala Nebojše Vukojevića (Rade Šerbedžija) služi kot oficir v bosanski srbski vojski. Z Ajlo se spet srečata, ko njo, njeno sestro Lejlo (Vanesa Glodjo) in njenega dojenčka pod Danijelovim poveljstvom odpeljejo iz skupnega stanovanja. Vojna zaznamuje njihova življenja in spremeni njihove medsebojne odnose; njihovi motivi in povezave se zabrišejo, njihova pripadnost postane spremenljiva.

V deželi krvi in medu
V deželi krvi in medu Foto: on tmdb

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekNajstarejši študentski dom po prenovi najsodobnejši (Galerija)
Naslednji članekMesečni horoskop za maj 2024

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.