Začelo se je 58. Borštnikovo srečanje!

Osrednji slovenski gledališki festival bo v Mariboru letos potekal med 5. in 18. junijem. Na festivalskih prizoriščih se bodo zvrstile številne vrhunske gledališke predstave v tekmovalnem in spremljevalnem programu, glasbeni koncerti in strokovna srečanja. Festival se bo sklenil s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ta gre letos v roke prvakinji SNG Maribor, Nataši Matjašec Rošker.

Borštnikovo srečanje v 58. izdaji

»Letošnji festival je najobsežnejši doslej, z Mladim gledališčem in odmevnim gostovanjem britanske skupine Forced Entertainment se je začelo že v mesecu maju, pred nami pa je osrednje festivalsko dogajanje s skrbno izbranimi predstavami v tekmovalnem in spremljevalnem programu, ki jih bodo spremljale številne strokovne in dodatne aktivnosti, z nami bodo študentje ljubljanske gledališke šole in številni gostje iz tujine in Slovenije, med njimi tudi novinarji, kritiki in selektorji, Borštnikovo srečanje je tudi showcase slovenskega gledališča,« je o festivalu povedal umetniški direktor festivala Aleš novak. 

12 zelo različnih, a vselej vrhunskih slovenskih uprizoritev

Jedro festivala predstavlja 12 raznolikih tekmovalnih predstav, ki jih je izbrala selektorica tekmovalnega programa Vilma Štritof in se bodo potegovale za festivalske nagrade. Izstopale so po številnih kriterijih, tudi umetniški kvaliteti, ustvarjalnem naboju in celovitem izrazu vseh vključenih segmentov.

»Izbor odslikava raznolike poetike, v katerih uprizoritve razpirajo relevantna družbena vprašanja zdajšnjosti, detektirajo in opozarjajo na nevralgične točke naše stvarnosti, jim ni vseeno za okolje, ki sooblikuje habitat nas vseh, oblikujejo kritičen pogled, raziskujejo človekovo pozicijo in vlogo v na več ravneh načetem ali celo razpadajočem svetu, razbirajo in razpoznavajo uničujoče represivne in patriarhalne družbene vzorce in jih problematizirajo, tudi tiste, o katerih se še pred nekaj leti ali vsaj desetletji ni nihče zares spraševal, danes pa jih ni več mogoče spregledati,« je v utemeljitvi pojasnila selektorica. Posebnost letošnjega srečanja je tudi izbor največjega števila možnih tekmovalnih predstav, 12. 

Tekmovalni program:

1. Inan Du Swami, Klara Kastelec, Tadej Pišek in Mojca Špik po motivih kratke zgodbe Franza Kafke Preobrazba: En K te gleda. Mentor za režijo NN. Zavod Godot in Vitkar zavod.
2. Jernej Lorenci in Matic Starina po romanu Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa v prevodu Jaroslava Novaka: Frančišek. Režiser Jernej Lorenci. Mestno gledališče Ptuj.
3. Katarina Morano: Usedline. Režiser Žiga Divjak. Mestno gledališče ljubljansko.
4. Werner Schwab: Predsednice. Režiserka Nina Ramšak Markovič. Zavod Melara v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
5. Tijana Grumić: 52 hertzov. Režiserka Mojca Madon. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.
6. Nataša Matjašec Rošker in Petja Labović: Ne ti meni Alice (Once Again). Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
7. Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf? Režiser Ivica Buljan. Mini teater in Mestno gledališče Ptuj.
8. Lucy Kirkwood: Otroci. Režiserka Nina Šorak. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana.
9. Ivan Viripajev: Zaprta študija. »New Constructive Ethics«. Režiserka Nina Rajić Kranjac. Prešernovo gledališče Kranj.
10. Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi: Žene v testu. Režiserka Živa Bizovičar. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana – Čakajoč Supermana.
11. Slavenka Drakulić: Nevidna ženska. Režiserka Ivana Djilas. Anton Podbevšek Teater.
12. Dimitrije Kokanov: Gibanje. Režiser Juš Zidar. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Cukrarna.

    

Bogat spremljevalni program

Tekmovalni izbor zaokrožuje pester spremljevalni program, osem slovenskih in štiri tuje uprizoritve po izboru umetniškega direktorja Aleša Novaka. »Promovirali bomo slovensko gledališko ustvarjalnost in njen pomen v širšem mednarodnem prostoru, spodbujali povezanost slovenskega gledališkega prostora in krepili vezi z Evropo, vključevali nova občinstva, posvečali se bomo strokovnim presojam in vrednotenju ustvarjalnih dosežkov,« je povedal o izboru. 

Pripravljajo tudi številne strokovne dogodke, pogovore o predstavah, predstavitve strokovne literature, pogovore z gledališkimi ustvarjalci in gledališko-glasbene vsebine: zasedba Silence bo premierno predstavila zadnji album Slovar norosti, šansonjerka Vita Mavrič in vsestranski glasbeni ustvarjalec Jani Kovačič pa projekt Kontra-Alba.

V sodelovanju z AGRFT bo izveden obsežen nabor aktivnosti v sklopu Študentsko gledališče. Študentje bodo predstavili izbor svojih produkcij, refleksijo festivalskega dogajanja bodo objavljali v Borštnikovem blogu, v GT22 pa bodo na ogled performativne postavitve in inštalacije.

Letošnji Borštnikov prstan Nataši Matjašec Rošker

Največjo nagrado na področju gledališke igre v Sloveniji letos prejme igralka mariborskega gledališča Nataša Matjašec Rošker, ki je v preteklosti prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado.

Največjo nagrado na področju gledališke igre v Sloveniji letos prejme igralka mariborskega gledališča Nataša Matjašec Rošker, ki je v preteklosti prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado.

Rodila se je leta 1967 v Murski Soboti ter pozneje študirala dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pri profesorjih Miletu Korunu in Matjažu Zupančiču. Igralkino profesionalno pot sestavljata dve obdobji, prvo med letoma 1995 in 2007, ko je delovala kot samostojna ustvarjalka – intenzivno vpeta v neodvisno gledališko sceno tako v Sloveniji, kot širše. Drugo obdobje se je začelo z odločitvijo, da se pridruži umetniškemu ansamblu SNG Maribor, katerega članica je že 16 let.

Igrala je tudi v številnih celovečernih filmih, bila je Nada v Djurićevem Traktor, ljubezen in rokenrol, Vilma v Cvitkovičevem Od groba do groba, Žana v Burgerjevih Ruševinah, Vesna v Zupaničevem Radio.doc., ter tudi kratkih, dokumentarnih in videofilmih. 

Ustaljena praksa festivala – prestavitev na začetek poletja

Festival, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, v Mariboru prirejajo od leta 1966 in velja za osrednji slovenski gledališki festival.

Prejšnja leta je potekal v jesenskem terminu, na pobudo Novaka, pa so ga v pokoronskem obdobju prestavili na začetek poletja, kar omogoča lažjo organizacijo tako domače SNG Maribor kot tudi gostovanj tujih gledališč.

»Tuje gledališke skupine so že vrsto let opozarjale, da so gostovanja, ki so pomemben del Borštnikovega srečanja, mnogo lažje izvedljiva v času ob koncu gledališke sezone. In tudi slovenska gledališča so bolj naklonjena temu terminu, ker ne posega v čas, ko pripravljajo drugo premiero v sezoni, kar se je dogajalo jeseni, ampak se festival zgodi ob izteku gledališke sezone, ko lažje načrtujejo gostovanja in svojo prisotnost na festivalu,« je še povedal Novak.

Festival se bo s podelitvijo nagrad sklenil 18. junija, sklepno slovesnost bo režiral Edward Clug, povezovala pa igralka Julija Klavžar.

Več o festivalu na povezavi. 

Nika Vrabec

Novinar