Za veliko ljudi po svetu je zavržena hrana postala navada: kupujemo več hrane kot jo potrebujemo, pustimo, da se sadje in zelenjava doma pokvarita ali jemljemo večje porcije, kot jih lahko pojemo.
Zakaj je zavržena hrana velik problem?
Te navade dodatno obremenjujejo naše naravne vire in škodujejo našemu okolju. Ko zavržemo hrano, s tem zapravimo delo, trud, naložbe in dragocene vire kot so voda, semena in krma, ki se porabijo za njeno proizvodnjo. Da ne omenjamo virov, ki se porabijo za njen transport in predelavo. Zapravljanje hrane torej povečuje emisije toplogrednih plinov in prispeva k podnebnim spremembam.
Zavržena hrana je velik problem. Po svetu se vsak dan izgubi ali zavrže na tone užitne hrane. Samo med žetvijo in maloprodajo se izgubi približno 14% vse hrane, proizvedene na svetu. Ogromne količine hrane pa se zavržejo tudi v maloprodaji ali na ravni potrošnikov.
Del hrane, ki se izgubi od žetve do maloprodaje se imenuje izguba hrane (angl. food loss). Del, ki se zavrže na ravni potrošnika ali maloprodaje pa se imenuje živilski odpadek (angl. food waste). To razlikovanje uporabljamo, da bi odpravili temeljne vzroke te težave. Težave, ki jo lahko pomagamo odpraviti vsi, od kmetov in proizvajalcev do strank in lastnikov trgovin.
Zmanjšanj izgube hrane je bistvenega pomena v svetu, kjer je na milijone ljudi vsak dan lačnih. Ko zmanjšamo količino odpadkov, spoštujemo, da hrana ni samoumevna za vse.
Nekaj nasvetov za manj zavržene hrane
Na nas je, da spremenimo svoje navade in tako poskrbimo, da bomo zavrgli čim manj hrane.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj idej, s katerimi lahko poskrbiš, da v prihodnosti zmanjšaš količino hrane, ki se znajde v smeteh.
Jej bolj zdravo in trajnostno
Okolje nam narekuje hiter tempo življenja in priprava hranljivih obrokov je lahko pravi izziv. Ni pa nujno, da so zdravi obroki tudi zapleteni. Internet je poln hitrih in zdravih receptov, ki jih lahko poskusiš že pri svojem naslednjem obroku.
Kupuj samo tisto, kar potrebuješ
Načrtuj svoje obroke. Naredi nakupovalni seznam, ter se ga v trgovini drži. Izogibaj se impulzivnim nakupom. Tako boš zavrgel manj hrane in hkrati prihranil nekaj denarja.
Izberi grdo sadje in zelenjavo
Pravijo, da naj knjige ne sodimo po platnicah, in prav tako ne smemo sadja in zelenjave soditi po lupini in obliki. Pogosto sadje in zelenjavo, ki je obtolčeno ali nenavadnih oblik zavržemo. A brez skrbi – enakega okusa so, kot kosi ki so po videzu »popolni«. (Pre)zrelo sadje lahko tako uporabiš za smutije, sokove in sladice.
Pametno shranjuj hrano
Izdelke s krajšim rokom uporabe postavi v ospredje hladilnika ali omare, da jih porabiš prej. Uporabljaj nepredušne posode, da hrano ohraniš svežo čim dlje časa.
Ne zavrzi ostankov
Če ne poješ vsega, kar pripraviš lahko ostanke zamrzneš ali pa jih uporabiš kot sestavino v drugem obroku.
Podpiraj lokalne proizvajalce hrane
Z nakupom lokalnih pridelkov podpiraš družinske kmete in mala podjetja v skupnosti. Prav tako pomagaš v boju proti onesnaževanju z zmanjšanjem razdalje, ki jo hrana prepotuje od pridelovalca do potrošnika.
Uporabi manj vode
Brez vode ne moremo pridelati hrane. Čeprav je pomembno, da kmetje porabijo manj vode za pridelavo hrane, zmanjševanje živilskih odpadkov prihrani tudi vse vire, ki so bili porabljeni za njeno proizvodnjo. Porabo vode lahko zmanjšaš tudi na druge načine: zapiraj vodo med umivanjem zob, popravi cevi, ki puščajo, rože zalivaj z deževnico…
Jej več stročnic in zelenjave
Vsaj enkrat na teden poskusi jesti obrok na osnovi stročnic ali »starodavnih« žit, kot je npr. kvinoja.
Deli hrano
Hrano, ki bi jo sicer zavrgel doniraj društvom, ki jo sprejemajo. Zagotovo pa bodo tvoji prijatelji veseli, či jih povabiš na kosilo, ko (spet) skuhaš preveliko količino riža.
Katerega od »trikov« pa boš ti uporabil, da boš pripomogel k temu, da zavržemo manj hrane?
Junior novinar
