Študent študentu: izčrpanost

Izpitnega obdobja je že skoraj konec, mnogi študenti izpolnjujejo še zadnje obveznosti. Kakšne posledice pusti naporno izpitno obdobje in kako jih omiliti si lahko prebereš spodaj.

Spoštovani,

Že nekaj časa se mi dogaja, da sem brez energije. Muči me izčrpanost, saj zvečer nikakor ne morem zaspati, zjutraj pa se izmučena zbudim in nimam prave moči niti volje čez dan. Učim se pozno v noč, ko pa se odpravim spat, ne gre, čeprav sem zelo utrujena. Nabralo se je veliko obveznosti, o katerih zvečer ne morem nehati razmišljati. Mučijo me razne skrbi ter negativne misli. Težave na faksu, finančne težave, prav vse se mi podi po glavi. Trudim se zaspati ampak ne gre. Premetavam se po postelji, nemirna sem, težko diham. Noben položaj mi ne odgovarja. Zaradi tega sem še bolj živčna in občutljiva. Razmišljam tudi o tem, kako bo zjutraj težko vstati. Glede na to, da ob študiju tudi delam, res potrebujem dober spanec. Ne vem, kaj se mi dogaja. Nemirna postajam že preden grem v posteljo, saj vem, kaj me čaka. Naj začnem jemati tablete za spanje? Kako naj rešim to težavo?  

Hvala in lep pozdrav, Marija

Utrujenost in stres

Draga Marija,

Hvala, ker si se obrnila na nas za nasvet. Dobro in kvalitetno spanje je glavni pogoj za zdravje in produktivnost čez dan. Motnje spanja postajajo resen problem modernega človeka. Razlogi so različni. Najpogostejši vzrok nespečnosti je stalna duševna napetost in nemir zaradi različnih situacij, ki jim ljudje pripisujemo pomembnost.

Posledica slabega spanca sta telesna in duševna izčrpanost. Človek se zvečer uleže s svojimi skrbmi, o katerih razmišlja in  katere mu ne dajo, da se popolnoma sprosti. Kaj hitro lahko privede do tega, da se počutimo neprijetno že ob sami misli, da bo treba v posteljo, saj so slabe izkušnje s čakanjem na spanec ter premetavanjem po postelji dovolj velik razlog za strah. Zaskrbljenost glede spanja ter razmišljanje o spanju pa je zagotovilo uspešnega nespanja. Skrb o tem, ali boš zaspala in kako boš zjutraj utrujena, tvori dodatni adrenalin v organizmu in te še bolj drži budno. Tako se ujameš v začaran krog. Ne moreš spati zaradi različnih skrbi, ki povzročajo nemir, potem pa si zaradi pomanjkanja spanja še bolj pod stresom. Slabo spanje vpliva na razpoloženje, koncentracijo, spomin. Ne samo, da je nespečnost neprijetna, je tudi nevarna, ker lahko privede do izčrpanosti, frustriranosti oziroma celega niza telesnih in duševnih bolezni. Kar delamo ponoči vpliva na dnevne aktivnosti: učenje, spretnost, spomin, fizično vzdržljivost, še najbolj pa vpliva na naše razpoloženje.

Pomembno je poznati vzrok nespečnosti

Če se želiš rešiti nespečnosti, moraš najprej poznati vzrok. Razmisli dobro, kaj točno povzroča stres, zaradi katerega ne moreš zaspat. Študij je naporen, sploh pa če ob tem še delaš. Normalno je, da obstajajo življenjske krize, finančne krize – to je del življenja. Z njimi se moramo soočiti ter jih premagati. Težava je, ko skrb postane glavna misel in se začne vrteti začaran krog.  Ne troši svoje energije za spreminjanje tistega, kar ne moreš spremeniti in se osredotoči na tisto, kar lahko. Če nič drugega, lahko spremeniš svoje mnenje o določenih stvareh in situacijah. Že to, da delaš, je dokaz, da iščeš rešitev in se postavljaš na svoje noge. Organiziraj svoj čas ter prioritete. Konstruktivno se loti reševanja svojih problemov, kar ti bo dolgoročno tudi prineslo miren spanec

Za reševanje svojih problemov pa se moraš najprej dobro naspati. In morda zjutraj sploh ne bodo izgledali tako nerešljivo kot večer poprej. Poskušaj najti rešitev oziroma kompromis, ki te bo zadovoljila, da vsaj do jutra ne boš razmišljala o tem. Cilj je, da na nek način zavedeš svoj um, da dobi zaslužen počitek vsaj do jutra. Zvečer pred spanjem si lahko na papir napišeš probleme, ki jih moraš rešiti, saj te bo to začasno umirilo. Ne poskušaj pred spanjem v postelji rešiti življenjske probleme, ne razmišljaj, kaj se je slabega zgodilo in kako bi se lahko izognila temu… To samo dodatno utruja tvoj um. Legla si v posteljo, da zaspiš in se sprosti kar najbolj mogoče. Razmišljanje pusti za jutri. Lezi in sprejmi vse svoje neprijetne misli. Če te grabi panika, se ne bori proti temu. Ne beži in se ne upiraj. Ne poskušaj nadzirati občutke, ki te preplavljajo. Ne bori se proti svojim mislim. Narava bo poskrbela, da zaspiš. Osredotoči se na zvoke okoli sebe, na svoje dihanje. Poizkusi s kakšno dihalno vajo, meditacijo ali avtogenim treningom,  ki ti bodo pomagali odgnati negativne misli. Eden od možnih rešitev je tudi nasprotna namera (paradoksna intencija), ki temelji na dejstvu,  da se zaradi bojazni uresniči ravno tisto, česar se človek boji in da pretirana namera onemogoča tisto, kar si človek želi. Ne bori se več z nespanjem temveč se trudi, da ostaneš budna. Trdno se odloči, da celo noč ne boš zaspala in da boš za vsako ceno ostala budna. Verjetno ne boš dolgo zdržala.

Če pa ne moreš zaspati, vstani iz postelje. Ne sili se, da bi zaspala. Ležanje v postelji in razmišljanje o tem, zakaj ne moreš zaspati, ne bo spremenilo situacije na bolje. Vzemi kakšno knjigo, poslušaj glasbo, popij kakšen pomirjujoč napitek…

Posledica nekontroliranega jemanja tablet za spanje je lahko odvisnost ter stalno večanje količine. Prav tako tablete ne morejo vedno zagotoviti pravega sproščujočega spanca. Tudi vzrok nespanja s tem ne bo izginil. Vsekakor se o tem raje posvetuj z zdravnikom.

Prepričan sem, da imaš moč, da spremeniš stvari, ki si jih želiš spremeniti. Razmišljaj pozitivno. Vsaka mala zmaga ti bo dala nov zagon in energijo da vztrajaš na poti do svojih ciljev. Zato naj bo prvi korak trdna odločitev, da zmoreš in hočeš rešiti problem. Usmeri misli na pozitivne stvari okoli sebe ter sprejmi to kot izziv in osebnostno rast.

Lep dan, Damjan Hosta

————————————————–

V okviru svoje študijske prakse vam bodo odgovarjali študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Kako lahko pošlješ vprašanje pa si lahko prebereš v uvodni novici.

Upamo, da bo vam bodo odgovori omogočili manj naporov pri študiju in prispevali h kvaliteti vašega življenja. V kolikor pa boste ocenili, da potrebujete bolj poglobljeno pomoč, vam Ambulanta SFU nudi različne oblike psihoterapije.

*Vaša identiteta na portalu Študent.si ne bo razkrita, vaši osebni podatki pa bodo varovani v skladu z uredbo GDPR.

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Prejšnji članekNaprave, ki jih potrebujejo vsi študentje (del 4)
Naslednji članek10 tekaških nasvetov za popolne začetnike
ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.