Študent študentu: izogibanje intimnosti

Sramežljivost

Pozdravljeni,

Na vas se obračam zato, ker se mi v vsaki zvezi dogajajo podobne stvari, zaradi katerih gre potem vse narobe. Pred nekaj dnevi sem se ponovno razšla s fantom, s katerim sva bila skupaj pol leta. Pred leti mi je psihologinja rekla, da se mi to dogaja zato, ker sem do vsakega partnerja preveč hladna in ne pokažem interesa za skupne aktivnosti itd. Moram reči, da res rabim veliko časa, da se nekoga navadim … Zelo mi je nerodno, ko se hoče nekdo z mano crkljati, poljubljati … Še bolj neprijetno pa mi je ob misli na intimne odnose … Ne vem, zakaj se to dogaja le meni … Zdi se mi, da vsi ostali glede tega nimajo težav.

Lp,
Marija

 

Lepo pozdravljena Marija,

Hvala, da si zbrala pogum in nam zaupala svojo situacijo. Verjamem, da ti ni lahko ob tem, da vedno znova doživljaš te občutke v partnerskih zvezah. Veliko ljudi se sooča s strahom pred intimnostjo, do katerega lahko vodijo različni vzroki. Pogosto so ti vezani na pretekle izkušnje, predvsem iz otroštva. Znan psiholog John Bowlby je v svoji Teoriji navezanosti (1969) preučeval vez med otrokom in mamo ter predstavil kakšne so lahko posledice neustrezne navezanosti. Če pride v tem odnosu do večjih zapletov lahko otrok ponotranji nevaren stil navezanosti, s katerim bo tudi kot odrasel vstopal v odnose. To mu lahko povzroča velike težave, saj bo lahko čisto nezavedno vedno znova ponavljal podobne vzorce, zaradi katerih mu bo v odnosih spodletelo.

Težave v intimnosti so lahko posledica več vrst strahov: strah pred zavrnitvijo, strah pred zapuščenostjo, strah pred ranljivostjo, strah pred tem, da bi se »zlili« z drugo osebo… Mogoče se ob tem lahko vprašaš, kaj je bolj značilno zate in ali se spomniš, če si kdaj doživela kakšno slabo izkušnjo, ki je porodila ali pa podkrepila ta strah. Kot sem že prej povedala, so težave v intimnosti pogosto povezane z izkušnjami v otroštvu, predvsem takšnih, ki niso omogočale zaupanja staršem ali pomembnim bližnjim. Takšne izkušnje so lahko npr. verbalno nasilje, fizično nasilje, spolna zloraba, čustvena nedostopnost starša, zanemarjanje, bolezen ali smrt enega izmed staršev, zasvojenost v družini, ločitev… Ni nujno, da si tudi sama doživela kaj izmed naštetega. Včasih so lahko tudi drugi dejavniki dovolj močni, da prispevajo k razvoju strahu pred intimnostjo. Eden izmed teh je lahko medgeneracijski prenos, zaradi katerega se lahko nerazrešene vsebine, travme ali strahovi prenašajo iz generacije v generacijo. Tako bo lahko na primer mlada punca doživljala močan strah pred intimnostjo v partnerskih zvezah, čeprav sama ni doživela nič hudega, kar bi lahko pojasnilo takšno mero strahu. Globoko v sebi pa nosi izkušnje drugih žensk iz njene družine in mogoče celo sporočila, ki jih je posredno ali neposredno dobivala od njih (npr. »Svet je nevaren!«, »Pazi se moških!«, »Nikomur ne zaupaj.«, »Lepota je le breme.«, itd.)

Če boš želela rešiti te svoje strahove in zaživeti v odnosih, bo po vsej verjetnosti potrebno raziskati kaj leži pod njimi. Pri tem ti lahko pomaga psihoterapija, saj je med drugim namenjena prav temu, da posamezniki odkrijejo izvor težav in najdejo način, kako se z njimi spoprijeti. Še ena stvar, ki lahko reši in okrepi zvezo je odprta komunikacija: pomembno je, da lahko s partnerjem spregovorimo o tem, kar nas muči, saj mu lahko le tako damo možnost, da nas razume in sprejme. S tem damo drugi osebi vedeti, da ni kriva in da je ne zavračamo, pač pa da v ozadju delujejo strahovi, ki vplivajo na naše vedenje.

Želim ti, da bi se pogumno soočila s temi novimi izzivi in življenje speljala v smer, ki si jo želiš.

Nina Grudina, specializantka sistemske terapije na SFU Ljubljana

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.