Žive niti veljajo v živalskem svetu za ene najbolj čudnih bitij. So parazitski črvi, ki lahko manipulirajo z vedenjem svojih gostiteljev. Kar pa je presenetilo biologe je, da jim manjka približno 30% genov, za katere so pričakovali, da jih imajo. Še več, manjkajoči geni so odgovorni za razvoj cilij, las podobnih struktur, ki so prisotne v vsaj nekaterih celicah vseh drugih znanih živali.
Žive niti lahko »nadzorujejo misli«
Žive niti (razred Nematomorpha) so živali nitaste oblike, dolžine 0,5 do 1 m in premera 1 – 3 mm. Spadajo med valjaste črve (Aschelminthes). Izgledajo kot špageti. Že preprosta zgradba telesa namiguje na parazitski način življenja. Nimajo namreč izločevalnega, dihalnega ali krvožilnega sistema in skoraj vse življenje preživijo v telesih drugih živali. »Ena najbolj kul stvari, morda stvar, po kateri so najbolj znani, je, da lahko vplivajo na vedenje svojih gostiteljev in jih prisilijo, da počnejo stvari, ki jih sicer ne bi,« pravi Tauana Cunha, podoktorska raziskovalka na Chicago’s Field Museum in vodilna avtorica študije.
Odrasle živali prosto živijo v vlažni zemlji ali vodi, ličinke pa so notranji paraziti žuželk npr. kobilic, čričkov, hroščev, bogomoljk … Odrasle živali lahko najdemo v vodi v cisternah, koritih za napajanje živine, mlakah ipd. Slučajen pojav žive niti v pitni vodi običajno povzroči pri ljudeh precej vznemirjenosti in zaskrbljenosti, vendar je strah odveč. Žive niti niso paraziti ljudi, živine in drugih domačih živali in za človeka in domače živali niso nevarne.
Zanimiv krog razmnoževanja
Obstaja nekaj sto vrst sladkovodnih živih niti. Njihova jajčeca se izležejo v vodi in ličinke živih niti pojedo drobni plenilci, ki živijo v vodi. To so lahko ličinke majske muhe, ki jih pojedo večji plenilci, ki živijo na kopnem, kot so črički. Ko odrastejo v telesu svojih novih gostiteljev, žive niti manipulirajo z vedenjem gostiteljev in povzročijo, da ti skočijo v vodo. Tam črvi priplavajo iz zadnjic svojih gostiteljev in si iščejo partnerje, da začnejo cikel znova.
Obstaja tudi pet vrst lasnih črvov, ki živijo v morskih okoljih in parazitirajo na bitjih, ki živijo v vodi, kot so jastogi, vendar ni jasno, ali imajo tudi te zmožnosti manipulacije z gostiteljem. Njihovi gostitelji namreč že živijo v vodi, ki je tudi glavno razmnoževalno območje živih niti.
Raziskovalce je bolj zanimal DNK
Vendar se je doktorica Cunha bolj osredotočila na njihovo raziskovanje DNK. »Načrtovali smo sekvenciranje njihovih genomov, ker nič podobnega še ni bilo sekvencirano na tej ravni,« pravi o študiji. »Cilj je bil izdelati te genome in jih sčasoma uporabiti za razumevanje evolucijskih odnosov med lasnimi črvi in drugimi vrstami živali.«
Vzeli so vzorce DNK iz dveh vrst dlačic – ene sladkovodne in ene slane – in jih določili. Toda ko so primerjali genetske kode lasnih črvov z genetskimi kodami drugih živali, so ugotovili nekaj osupljivega. »Ugotovili smo, kar je bilo zelo presenetljivo, da je obema genomoma lasnega črva manjkalo približno 30 % nabora genov, za katere se pričakuje, da bodo prisotni v skoraj vseh skupinah živali,« pravi Cunha. Zaradi takšnih rezultatov se znanstveniki pogosto sprašujejo, ali so naredili napako. Toda obstajala je povezava med manjkajočimi geni v obeh vrstah črvov. »Velika večina manjkajočih genov je bila med obema vrstama povsem enaka. To je zmanjšalo možnost, da gre za naključje,« pravi Cunha.
Geni kodirajo migetalke
Geni, ki so manjkali imajo nalogo kodiranja cilij. »Cilia so organele, majhne strukture na celični ravni, ki so v bistvu prisotne pri vseh živalih in še širše, pri protistih ter nekaterih rastlinah in glivah. Torej so prisotne v veliki raznolikosti življenja na Zemlji,« pravi Cunha. Prisotni so v številnih celicah v človeškem telesu: na primer, repi celic semenčic so migetalke in celice v mrežnici naših oči imajo prav tako migetalke.
Pred tem so znanstveniki ugotovili, da se zdi, da živim nitim manjkajo migetalke, kjer bi jih običajno našli. Na primer, njihove semenčice nimajo repkov. Toda čeprav nihče nikoli ni videl migetalkaste celice pri živih nitih, to ni moglo veljalo za dokončen dokaz, da jih nimajo. Težko je nekaj dokazati z negativnimi dokazi. »Glede na prejšnja opazovanja se je zdelo, da žive niti nimajo migetalk, vendar v resnici nismo vedeli zagotovo,« pravi Cunha. »Zdaj z genomi smo videli, da dejansko nimajo genov, ki proizvajajo migetalke, kot pri drugih živalih – torej sploh nimajo strojev za izdelavo migetalk.«
Še več, dejstvo, da sta tako sladkovodna kot morska vrsta laskov izgubila gene za migetalke, kaže, da se je ta evolucijska sprememba zgodila v globoki preteklosti pri skupnem predniku obeh vrst. »Verjetno se je izguba zgodila zgodaj v razvoju skupine in tako so samo nadaljevali,« pravi Cunha.
Raziskovalci iščejo še več odgovorov
Ugotovitev odpira vrata številnim novim vprašanjem. Ni jasno, kako je pomanjkanje cilij vplivalo na žive niti in ali je parazitsko vedenje le teh lahko povezano z manjkajočimi migetalkami. »Obstaja veliko drugih parazitskih organizmov, ki jim ne manjkajo ti specifični geni, zato ne moremo reči, da geni manjkajo zaradi njihovega parazitskega načina življenja,« pravi Cunha. »Toda parazitskim organizmom na splošno pogosto manjka veliko genov. Domneva se, da zaradi tega, ker paraziti ne uporabljajo določenih struktur in se namesto tega zanašajo na svoje gostitelje, na koncu izgubijo nekatere strukture.«
Dlačni črvi niso edini paraziti, ki so sposobni »nadzora uma« – to je vedenje, ki se pojavi pri praživalih. Organizem, odgovoren za toksoplazmozo, zmanjša strah glodalcev pred mačkami.
»Nadzor misli« je prisoten tudi pri glivi Ophiocordyceps, ki je zaslovela po video igrici in seriji The Last of Us, ta manipulira z mravljami, da širijo spore glive. Čeprav so ti organizmi le v daljnem sorodstvu z dlačicami, Cunha pravi, da bi lahko nova študija znanstvenikom pomagala najti skupne vzroke za to, kako to vedenje deluje. »S to primerjalno analizo med organizmi v prihodnosti bomo morda lahko iskali podobnosti. Morda pa so ti organizmi razvili podobno vedenje na povsem različne načine drug od drugega,« pravi Cunha.
Na žive niti opozarja tudi NIJZ
»Žive niti so razširjene po vsem svetu, živijo tudi v Sloveniji. Pri ljudeh običajno vzbudijo neprijetne občutke in odpor, še zlasti, ko jih zasledimo v pitni vodi, vendar za človeka niso nevarne,« so o živih nitih zapisali pri NIJZ.
Svetovali so, da ob pojavu žive niti na interni vodovodni napeljavi, obvestimo upravljavca vodovoda. Sami pa lahko ukrepamo tako, da preprečimo dostop žuželk, ki so znani gostitelji žive niti (npr. kobilic, čričkov, bogomolk, hroščev…), v notranjost hiše (zamrežimo okna; poskrbimo, da okna in vrata dobro tesnijo…) in preverimo ali so potrebna popravila interne vodovodne napeljave in morebitne nepravilnosti odpravimo. O ukrepih se posvetujemo z upravljavcem vodovoda.
Novinar
