Pred približno 717 milijoni let so se Zemljine vlažne pokrajine in razburkane modre vode spremenile v hladen, pust svet. Znanstveniki so tej stopnji geološke zgodovine in drugim podobnim dali vzdevek snežne kepe.
Kaj točno je zamrznilo planet, je bila uganka, kot tudi vprašanje, kako je ostal tak 56 milijonov let. Skupina raziskovalcev na Univerzi v Sydneyju naj bi zdaj to ugotovila. Pravijo, da je poledenitev Zemlje morda nastala zaradi globalnega padca emisij ogljikovega dioksida, kar je posledica manjšega števila vulkanov, ki izpuščajo plin v ozračje.
Je poledenitev Zemlje nastala zaradi globalnega padca emisij CO2?
Zaradi manj ogljikovega dioksida Zemljina atmosfera težje zadržuje toploto. Če bi bilo izčrpavanje dovolj ekstremno, so trdili, bi lahko planet pahnilo v najdaljšo ledeno dobo doslej.
Teorija dodaja vpogled v način, kako so geološki procesi vplivali na preteklo podnebje Zemlje. Znanstvenikom lahko pomaga bolje razumeti trende v našem trenutnem podnebju.
Foto: Pierre Lani iz iStock
»Danes imajo ljudje seveda velik vpliv na CO2 v ozračju,« je povedala Adriana Dutkiewicz, sedimentologinja na Univerzi v Sydneyju, ki je vodila študijo. »Toda v preteklosti ni bilo ljudi, zato je bilo vse modulirano z geološkimi procesi.«
Obstaja veliko idej o tem, kaj je Zemljo spremenilo v snežno kepo. Ena od priljubljenih teorij nakazuje, da so minerali, ki nastanejo pri vremenskih vplivih magmatskih kamnin, posrkali dovolj ogljikovega dioksida iz ozračja, da so sprožili globoko zmrzovanje.
Morda je to pomagalo pri zagonu globalne poledenitve, je dejala dr. Dutkiewicz, vendar samo po sebi ne bi moglo obdržati Zemlje zamrznjeno 56 milijonov let. »Torej mora obstajati še en skrivnostni mehanizem, ki bi poledenitev vzdrževal tako dolgo,« je dejala.
Oči usmerili v vulkane
Dr. Dutkiewicz in njeni kolegi so svoje oči usmerili v vulkane zaradi novega razpoložljivega modela premikajočih se tektonskih plošč Zemlje. Ko so se celine razširile, so proučevali spreminjajočo se dolžino srednjeoceanskega grebena – verige podvodnih vulkanov – ki jo je predvidel model.
Ekipa je nato izračunala količino izpustov vulkanskega plina na začetku in v celotni ledeni dobi. Njihovi rezultati so pokazali padec ogljikovega dioksida v atmosferi, ki je zadosten za začetek in vzdrževanje 56 milijonov let trajajoče poledenitve.
Zmanjšanje emisij vulkanskega plina je bilo predlagano kot razlaga za Zemljo snežne kepe že prej. Toda po mnenju dr. Dutkiewicz je to prvič, da so raziskovalci dokazali, da je mehanizem uspešen z modeliranimi izračuni.
Dietmar Müller, geofizik na Univerzi v Sydneyju in avtor študije, je dejal, da je delo eden od načinov »razločevanja med alternativnimi modeli za ta zelo starodavni del evolucije Zemlje«. Če znanstveniki vedo, da je bila ledena doba, je pojasnil dr. Müller, potem lahko rečemo, da je ta model rekonstrukcije morda bolj verjeten kot drugi.
Ni dokončnih odgovorov
Seveda je model še vedno samo model. Brez podatkov iz resničnega sveta, ki bi to podprli, raziskovalci ne morejo izključiti drugih možnosti.
»Ena stvar glede geologije, ni dokončnih odgovorov,« je dejala dr. Dutkiewicz. »Toda na podlagi kombinacije različnih dokazov lahko predlagamo, da je to zelo verjeten proces.«
Francis Macdonald, geolog s kalifornijske univerze v Santa Barbari, ki ni bil vključen v delo, je dejal, da so takšne študije pomembne za učenje o tem, zakaj podnebje ne uspe. Vendar se obotavlja, da bi takoj sprejel rezultate modelov starodavnega morskega dna, ker je malo podatkov, ki bi razkrivali, kakšna je bila Zemljina oceanska skorja v tistem času.
Dr. Müller meni, da je pomembno poskusiti omejiti količino vulkanskega plina, izpuščenega v preteklosti, zlasti ko gre za vodenje podnebnih modelov za prihodnost. »Običajno je to najbolj negotov parameter,« je dejal.
Takšne raziskave lahko pomagajo znanstvenikom pri razlikovanju vpliva geološke dejavnosti od podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek. Toda ali bi nas lahko naravni upad vulkanskih emisij kdaj rešil količine ogljika, ki smo jo danes črpali v naše ozračje?
»Na žalost ne,« je dejala dr. Dutkiewicz. »Lahko preučujemo te starodavne motnje,« je dodala, »toda sprememba, ki jo povzroči človek, je drugačna vrsta zveri«.
Novinar
