Se zavedate, kako nevarno je?

Čeprav ga težko pričakujemo celo zimo, nam lahko sonce, če nismo previdni, dopust prej pokvari kot kaj drugega, resno pa lahko ogrozi tudi naše zdravje – ne le kratkotrajno, posledice so lahko tudi dolgotrajnejše, na primer gube, stanjšanje in suhost kože ter pojav vidnih žilic, sončne pege, prekanceroze (predstopnje kožnega raka) in kožni rak. Ste pripravljeni tvegati?

Koža in sonce
Koža je največji organ človeškega telesa in ima številne naloge, ki jim je kos samo, če je zdrava. Je tudi ovoj, ki obdaja telo in bistveno sodeluje pri naši komunikaciji z okoljem. Med številnimi škodljivimi vplivi okolja so na prvem mestu gotovo ultravijolični (UV) žarki. Ti predstavljajo majhen del sončnih žarkov, ki dosežejo zemljino površino.

Gibanje na soncu je koristno za vse, saj je sonce primarni vir vitamina D, ki pomaga pri absorpciji kalcija, ta pa je potreben za zdrave in močne kosti. Vendar je pretirano izpostavljanje soncu lahko tudi nevarno, saj ultravijolični žarki povzročajo poškodbe kože in oči, oslabijo imunski sistem in povečajo nevarnost za nastanek kožnega raka. Da sončenje ni več tako nedolžno, priča tudi podatek, da se je število primerov kožnega raka v zadnjem desetletju skoraj podvojilo.

UV žarki
UV-C: So žarki kratkih valovnih dolžin, ki jih v celoti absorbira atmosfera in ne pridejo do zemlje. Ti žarki sicer smrtno delujejo na celice in ubijajo mikroorganizme, zato jih umetno proizvajamo za sterilizacijo.
UV-B: To so žarki srednjih valovnih dolžin, ki deloma dosežejo površino našega planeta. Prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline. Posledica delovanja teh žarkov je večina zgodnjih nezaželenih vplivov sonca. So tudi dokazano kancerogeni.
UV-A: So dolgovalovni žarki, ki prodirajo globlje v kožo. Povzročajo zaželeno porjavelost kože. Zadnja leta strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti teh žarkov, katerih škodljive posledice se navadno pojavijo šele čez desetletja brez takojšnjih vidnih sprememb, kot so vnetja ali opekline. Pretirano izpostavljanje lahko zaradi globinskega delovanja poškoduje elastin in kolagen. Škodljivo vplivajo tudi na t.i. jedrne kisline celic in poškodujejo dedno zasnovo celice. 

Sonce, ki pošilja svoje žarke na zemljo že milijone let, ima številne ugodne vplive na telo in bi lahko bilo naš prijatelj in zaveznik, žal pa ga spremenjen način življenja, več prostega časa, modni trendi, ki narekujejo potrebo po zdravem zagorelem videzu, na drugi strani pa poškodovana ozonska plast okoli zemlje vse bolj spreminjajo v nevarnost, ki nas ob neupoštevanju nekaterih pravil resno ogroža. Posledice lahko postanejo vidne šele čez desetletja in tedaj škode ni več mogoče popraviti.

Kako nam sonce škodi?
Nevarnosti sončenja lahko razdelimo na zgodnje in pozne. Prve se pojavijo neposredno po pretiranem sončenju, pozne, ki so nevarnejše in dokončne, pa šele po več letih izpostavljanja UV žarkom. Celice seštevajo čez leta povzročeno škodo, ki je lahko velika, tudi če nismo bili nikoli opečeni.

Zgodnje posledice sončenja
  rdečina kože je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV žarki.
  sončne opekline povzročajo vnetost kože, pojavijo pa se tudi mehurji. Gre za posledico delovanja UV-B žarkov.
  toksični dermatitis se pojavi ponavadi po sončenju na mokri travi. Iz trave se namreč sproščajo snovi, ki zelo povečajo učinek delovanja UV žarkov na kožo. Na mestih, kjer je prišlo do kontakta, se pojavijo mehurji, čeprav s sončenjem nismo pretiravali. Podobno lahko fototoksično delujejo nekatere dišave, zato se nikoli ne sončimo nadišavljeni.
  alergijski dermatitis je lahko videti precej različno in se pojavi pri tistih ljudeh, ki so na UV žarke preobčutljivi.

Pozne posledice sončenja
  gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur UV žarki znatno prispevajo.
  atrofija (stanjšanje), teleangiektazije (vidne žilice) in kseroza (suhost) kože so prav tako pozne posledica pretiranega sončenja.
  sončne pege se pojavljajo na mestih, ki so bila leta veliko na soncu, predvsem po ramenih, zgornjem delu hrbta in po hrbtiščih rok ter po podlakteh. Ponavadi so svetlo rjave, nepravilnih oblik, lahko neenakomerno obarvane. Redko se iz njih razvije nevarna oblika kožnega raka, maligni melanom.
  prekanceroze (predstopnje kožnega raka) se razvijejo zaradi kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline celic kože, ki se spremenijo v rakaste.
  kožni rak je najhujša pozna posledica sončenja. Kar 90 % kožnih rakov nastane zaradi škodljivega delovanja sončnih žarkov.

Kako se zaščititi pred soncem?
Ob upoštevanju nekaj preprostih nasvetov bo naše izpostavljanje soncu precej bolj varno in tudi prijetno. S sončenjem moramo pričeti postopno in pri tem uporabljati sredstvo z visokim faktorjem, ki naj vsebuje zaščito pred UV-B in UV-A žarki. Še posebej moramo zaščititi ustnice in veke. S kremo za sončenje se ponovno namažemo po vsakem kopanju. Soncu se popolnoma izogibamo med 11. in 16. uro, saj je takrat najmočnejše. Priporočljivo je tudi, da nosimo zaščitna sončna očala in po možnosti pokrivalo, po sončenju pa se namažimo s hranilno in dovolj mastno kremo.

In če nas vendarle opeče? Opekline, ki se kažejo le z blažjo rdečico in blagim pekočim občutkom, pokrijemo z mrzlim obkladkom, kožo pa lahko namažemo s kremo za po sončenju. Ko opazimo opeklino, se je treba umakniti v senco. Če to ni mogoče, je treba kožo prekriti s svetlimi in ne pretankimi oblačili. Pri tem je treba paziti, da prekrijemo tudi predele, ki jih sicer ne pokrivamo (npr. vrat, dekolte, obraz …). V senci ali z dobro zaščito je treba vztrajati, dokler opeklina ne izgine oz. pride do pigmentacije prizadetega predela.

Hujše opekline (zlasti močna rdečica, obsežnejše luščenje, napredovanje rdečine, pojav mehurjev, splošno slabo počutje) je treba pokriti s hladnim obkladkom in se odpraviti k zdravniku.

Veronika Žagar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.