Agni Boruta Kraševca postavlja zrcala naši družbi

0

Kaj smo ljudje pod zaigrano kuliso, pod maskami, ki si jih vsak dan znova nadanemo in ki jih le še redko snamemo? Kaj ostane, ko se znebimo vseh družbenih norm, ki smo jih določili mi sami? Ostane nagon. Ljudje smo v svojem bistvu živali – in vsak naš (ne)premišljen korak je posledica nagona. Kot je zapisal Borut Kraševec v romanesknem prvencu Agni, »šljac, šljac«.

Nagon je tisto, kar nas vodi, zaradi česar delamo stvari, ki jih drugače ne bi, zaradi česar kdaj pa kdaj iztirimo. Iztirimo? Morda zgolj popravimo smer. Kraševec v romanu predstavi križišče dveh svetov, človeškega in živalskega. Kateri je pristnejši? Kako se med seboj prepletata? V resnici med njima ni meje. Kajti pod kuliso človekovih pretvez ta ostane vedno sam, sam s svojim nagonom.

Križišče dveh svetov, dveh generacij, dveh življenj … vse to najdemo v romanu Agni, ki skozi zgodbe različnih ljudi postavlja ogledala naši družbi. Brina, Katjina sestra, ki živi Katjine mladostniške sanje uspešne igralke, odsev družbe vidi skozi odrsko dogajanje. Katja, ki je svojo usodo po polomu z AGRFT-jem zapečatila z življenjem na kmetiji, na življenje gleda skozi oči kmečkih živali. Zanjo je lisica prasica, zvita in kruta usoda, ki se nenehno vije okoli nje in ji ne da miru. Kako ujeti usodo v svoje roke? Morda še najbližje odgovoru pride Maša, najstnica, ki življenje šele spoznava. Prežeta z različnimi vplivi, vplivi matere Katje, tete Brine in živalskega sveta, se sooča s prvo ljubeznijo, prvo izkušnjo s spolnostjo in prvim parjenjem. Parjenje zajcev, med drugim njene ljubljene zajklje Agni, zanjo pomeni vstop v odraslost. Zdaj je zrela, drugo leto gre v srednjo šolo v Ljubljano, zdaj je svobodna. Na drugi strani pa se svoboda končuje za Brino in očeta njenega nerojenega otroka. Takrat, ko se nekomu podira svet, se drugi začne učiti, kako ga graditi.

Roman napeto povezuje notranje monologe, refleksije iz narave in zunanje dogajanje. Zanimivost romana je predvsem v toku misli Agni, ki ga lahko bralec prebere, še bolj zanimivo pa je dejstvo, da to bralca nikakor ne preseneti. Živalski svet je naš svet in pripovedovalec prehaja iz enega v drugega kot s filmsko kamero in spremlja dogajanje skozi oči vsakega protagonista.

Kaj torej ostane, ko odstranimo vse? Samo živalski nagon. »Šljac, šljac.«

Agni: Borut Kraševec, 174 strani, LUD Šerpa.

Nov razpis Fundacije Študentski tolar

0

Če si se zaradi posledic koronavirusa covid-19 znašel v socialni stiski, lahko zaprosiš za pomoč. Predvidena sredstva so v višini trideset tisoč evrov, pomoč pa se lahko dodeli v višini dvesto ali tristo evrov.

Prijavi se lahko vsak študent, ki ima v letu 2020/21 status študenta na visokošolskem ali višješolskem zavodu, ki je članica ŠOU v Ljubljani in ni v rednem delovnem razmerju; in pa vsi, ki so prvo leto brez statusa študenta in so hkrati še vedno vpisani na visokošolski ali višješolski zavod, ki je članica ŠOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem razmerju.

Poleg teh pogojev mora prosilec v Republiki Sloveniji imeti urejeno začasno ali stalno prebivališče, imeti odprt račun na izbrani banki najmanj šest mesecev in ni študent, ki je tu na izmenjavi. Ne glede na prejšnje odstavke se pomoč ne more dodeliti osebi, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih že prejela dve denarni pomoči Fundacije Študentski tolar ali skupno prejela že pet denarnih pomoči Fundacije Študentski tolar.

Za prijavo potrebuješ oddati pisno prošnjo, izpolnjen obrazec, izpolnjeno izjavo o osebnih računih in aktivnem članstvu v študentskem servisu ter nezaposlenosti, fotokopijo osebnega dokumenta, fotokopijo bančne kartice, tri podpisane izvode Pogodbe o denarni pomoči študentom v stiski 2021, potrdilo o vpisu, dokazila banke, izpis zaslužkov, potrdilo iz gospodinjske evidenc, fotokopijo potrdila o prejetih dohodkih za koledarsko leto 2019 in izpolnjen obrazec o priloženi dokumentaciji.

Rok za predložitev vlog je do vključno dvajsetega aprila 2021 oziroma najkasneje do porabe sredstev po pozivu. Vlogo pošlješ s priporočeno pošto na naslov Fundacije Študentski tolar. Več informacij o razpisu in Fundaciji pa si lahko prebereš na njihovi spletni strani.

S 1. aprilom v Sloveniji 11-dnevna zapora javnega življenja: kaj to pomeni?

Vlada je včeraj na pobudo strokovne skupine sprejela nove strožje omejitvene ukrepe, ki naj bi pomagali pri zajezitvi epidemije koronavirusa. Nove omejitve bodo začele veljati s prvim aprilom, trajale pa bodo 11 dni. Od danes naprej do vključno 12. aprila pa velja zaostritev na meji s Slovenijo.

Prehajanje meje

Od 29. marca do 12. aprila je omejen izstop in vstop v državo. Iz Slovenije se ne sme več potovati v državo na rdečem seznamu, za vstop v Slovenijo pa je potreben negativen PCR test, opravljen v članici EU ali v državi članici schengenskega območja. Namesto PCR testa zadostuje tudi dokazilo o preboleli bolezni ali cepljenju. Brez dokazil te ob vstopu v Slovenijo čaka 10-dnevna karantena.znak meja

Omejitev zbiranja

S 1. aprilom je prepovedano prehajanje med regijami. Izjema velja ob predložitvi negativnega PCR testa, dokazila o cepljenju ali prebolelosti. Med izjeme spadajo tudi:

  • prihod in odhod na delo ter opravljanje kmetijskih, gozdarskih in gospodarskih dejavnosti;
  • odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje;
  • varstvo in pomoč osebam ali zaradi oskrbe in nege družinskih članov ter stiki z otroci;
  • dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja;
  • dostop do storitev za nujne primere;
  • dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev;
  • dostop do izvanjanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in uporavnih organov ter organov pregona;
  • dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami;
  • dostop do trgovin ali storitev v drugi regiji, če so bližje prebivališlu ali če jih v regiji prebivališča ni.

Prehajanje regij bo na velikonočno nedeljo od 5. do 22. ure dovoljeno brez omejitev, če prehajajo zaradi obiska na zasebnih površinah z največ šestimi osebami iz največ dveh gospodinjstev.

S 1. aprilom je prepovedano zbiranje ljudi, z izjemo ožjih družinskih članov ali članov skupnega gospodinjstva.

Obvezno nošenje mask

S 1. aprilom je obvezno nošenje mask na javnih prostorih, tudi na prostem. Izjema je rekreacija v naravi.

blue hand sanitizer pump bottle

Rekreacija

Treningi bodo v času zapore javnega življenja dovoljeni vrhunskim športnikom olimpijskega, mednarodnega in svetovnega razreda ter kadetom in mladincem, ki so člani državnih reprezentanc.

Športno-rekreacijsko dejavnost lahko posamezniki, ožji družinski člani ali osebe iz skupnega gospodinjstva izvajajo ob ohranjanju ustrezne razdalje v regiji prebivališča.two men running at park

Take-away?

Dostava je dovoljena, prav tako je dovoljen osebni prevzem. Konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno. 

Kaj pa kultura?

S 1. aprilom se znova zapirajo vse galerije, muzeji, knjižnice, arhivi in ograjeni parki. Prav tako so prepovedane kulturne in kinematografske storitve.

Narodna galerija
Narodna galerija

Tudi smučanje odpade

Med 1. in 11. aprilom bodo smučišča zaprta.

Kanin
foto: Samo Vidic

Javni promet

Javni potniški promet bo deloval po počitniških voznih redih.

Šole vožnje in tehnični pregledi

Prepovedano je tudi delovanje šole vožnje in pripadajočih izobraževanj. Prav tako bosta začasno onemogočena opravljanje tehničnih pregledov in delovanje tahografskih delavnic. Vozniška dovoljenja, ki potečejo v tem obdobju, bodo podaljšana do 9. maja.

ah shit here we go again

✔ KVIZ: Kako dobro poznaš MARVEL filme?

0

MARVEL filmi o superjunakih so postali v zadnjem desetletju eden največjih fenomenov filmskega sveta. Z našim kvizom lahko preveriš svoje znanje o MARVEL filmskem univerzumu. Se spomniš, katero je pravo ime Ant-Mana? Če ti to ne bo šlo, pa je na voljo še nekaj drugih vprašanj, a pazljivo. Na koncu te čaka razglasitev tvojih rezultatov. Thor, Iron Man, Črna vdova in drugi Maščevalci računajo nate, da se boš izkazal v tem kvizu.

MARVEL kviz

Po uspešno rešenem kvizu pa si lahko prebereš naš članek o pravilnem vrstnem redu ogleda filmov MARVEL. Po ogledu katerega od filmov pa lahko ponovno rešiš kviz in ugotoviš, če ti je šlo v drugo kaj boljše. Po tem pa si preberi še članek o filmih in serijah iz univerzuma, ki so še v nastajanju in bodo na voljo v naslednjih mesecih.

Srečno! Po rešenem kvizu pa nam ne pozabi sporočiti, kako si se izkazal. Da pa se boš lahko s svojim znanjem pohvalil, ga pošlji še svojim prijateljem.

Rešiš lahko tudi naše druge kvize, ki jih lahko najdeš v zavihku KVIZ. Nate čakajo Seks v mestu, Friends, Harry Potter, Gospodar prstanov, The Office in mnogi drugi.

Najdražji volvo na svetu vreden 20 milijonov

0

Cene zbirateljskih volvov zadnja leta zares naraščajo, vendar je še zmeraj zelo malo možno, da bi se na trgu znašel volvo za več milijonov evrov. Pred nekaj dnevi pa se je na spletu pojavil oglas, v katerem lastnik za prodajo zahteva osemmestno številko. Volvo iz leta 1998 naj bi se namreč prodal za 20 milijonov dolarjev. Avtomobil je sicer vreden nekaj tisočakov, ima pa unikatno lastnost, ki je kriva za višavo prodajno ceno.

Vrednost le v unikatni tablici

Modri karavan ima na sebi newyorško registrsko tablico, ki se glasi New York. To je edina avtentična tablica s takšnim imenom. V 1970-ih letih so namreč v Ameriki začeli uvajati prilagojene registrske tablice, zato je družina lastnika izkoristila priložnosti in izbrala tablico, ki je sedaj družinska dediščina.

»Svojemu očetu sem v 1970-ih letih predlagal, naj naroči prilagojeno tablico, saj sem vedel, da bo ta nekaj posebnega … Kljub temu pa si nikoli nisem mislil, da bo tako zelo posebna,« je povedal lastnik avtomobila, sin gospoda, ki je kupil tablico.

 

Edina zakonita newyorška tablica

New York, za razliko od drugih krajev, kot je Združeno kraljestvo, ne dovoljuje, da ljudje svojo registrsko tablico prodajo neposredno. Ravno zato ima modri volvo tako visoko vrednost, saj je tablica, vredna slabih 20 milijonov evrov, edina zakonita newyorška tablica. V današnjih časih je namreč ogromno podobnih tablic, ki jih lahko kot suvenir prinesemo iz potovanja po Združenih državah Amerike.

Ta družinska dediščina je po nakupu avtomobila prenosljiva na novega lastnika, vendar je zato potreben pravni postopek. Tablico je kasneje mogoče namestiti tudi na druga vozila.

Študenti razburjeni nad zaostrovanjem nadzora v domovih, ukinjena dežurstva

Stanovalke in stanovalci Študentskih domov Ljubljana (ŠDL) so po viharnem letu vedno manj zadovoljni z upravo in direktorjem ŠDL Tomažem Pečnikom.

Slednjemu očitajo brezbrižen odnos, še posebno med epidemijo, odsotnost komunikacije in obravnavanje študentov kot neodgovornih. Pred kratkim pa jih je razburila še ena novica.

Uprava ljubljanskih študentskih domov je v letnem programu sprejela spremembe na področju nadzora, ki med drugim predvidevajo dodatnih 30.000 evrov za strožji videonadzor. Obenem povečujejo število varnostnikov in ukinjajo receptorsko delo študentov (dežurstvo).

Skupina študentov Mi smo ŠDL je pred dobrima dvema tednoma že izvedla protestno akcijo, uperjeno proti upravi domov.

Med drugim direktorju Pečniku očitajo nadzorovanje gibanja študentov z uvajanjem varnostne službe in omejevanje svobode pri uporabi študentskih prostorov. Skratka, poseg v avtonomijo študentskega življenja.

Skupina je ob študentskih domovih postavila transparente z napisi, kot sta »Nismo pozabili študentskega življenja« in »Domov ne damo! Študent, zbudi se!« Njeni člani pa ostajajo anonimni.

Še »one night standi« niso več varni

Ukinitev dežurstev pomeni konstantno prisotnost varnostnika »od zunaj«. V skupini Mi smo ŠDL to razumejo kot sporočilo uprave, da študentje potrebujejo nadzor, celo represijo. Po njihovo je upravi ŠDL nedopustno, da bi se študentski domovi samoorganizirali in imeli določeno stopnjo avtonomije glede svojega bivanja.

»Koga briga, če nam je neprijetno, da se nam vsak dan po domu giba varnostnik – da vstopa v naše kuhinje, hodnike, v nekaterih primerih celo apartmaje in sobe,« so zapisali in pripomnili »Bognedaj da bi kdo imel one night stand brez da je uprava s tem seznanjena.«

Hkrati jih skrbi za vse, kar so urejali dežurni študenti, kot je prevzemanje pošte, upravljanje s ključi skupnih prostorov in dostop do skupnih predmetov. »Kaj bo s ključi in dostopom do skupnih prostorov, pralnic, učilnic? Nima veze – študent naj bo v sobi in se uči ali spi. Očitno je, da drugo kot interesi uprave v tem zavodu ni pomembno.«

Nov izpad dohodkov študentov

Ukinitev dežurstev oziroma receptorskega dela pomeni tudi, da bo denar za varovanje prešel iz roke študentov v roke varovalnih služb.

Receptorsko delo je bilo za študente vir dohodka, s katerim so si lahko pokrili del stanarine. Ukinitev tega pomeni 24 ur študentskega dela na dan manj, opozarjajo v skupini Mi smo ŠDL.

Delo je bilo fleksibilno in zato primerno za vse študente, ki jim je 6-urna izmena prinesla 30 evrov zaslužka. Ukinitev pomeni, da bo šlo vsak dan 120 evrov na dom manj v roke študentov. Pod ŠDL je 28 domov, kar pomeni, da bo dnevni izpad dohodkov študentov kar 3360 evrov.

V noči na nedeljo se premakne ura – tokrat zadnjič?

0

Ta konec tedna se bo ura premaknila na poletni čas. V nedeljo, 28. marca, se bodo ob 2.00 avtomatizirani digitalni »kazalci« prestavili za eno uro naprej – na 3.00.

Eno uro bomo ponoči torej »izgubili«, zato ne bo nič čudnega, če se ne zbudiš naspano. Ne pozabi na analoge ure in ure v starih avtomobilih, kjer bo treba kazalce zavrteti ročno.

Kdaj bomo zares zadnjič premikali uro?

Že od leta 2019 se sprašujemo, kdaj bomo v Evropski uniji zadnjič prestavili uro. Veliko je bilo govora, da se bo premikanje nehalo letos, leta 2021.

Evropski parlament je načrt pred dvema letoma že odobril, vendar je bil proces v čakanju na oceno načrta s strani Evropskega Sveta začasno potisnjen na stran.

Evropske institucije so bile namreč »zasedene« z nekoliko večjimi zadevami. Najprej Brexit, že leto dni pa se ukvarjajo z zdravstvenimi, ekonomskimi in ostalimi posledicami pandemije covida-19.

Verjetnost, da bomo letos zadnjič premikali ure, je tako precej majhna.

Zadnjo nedeljo v oktobru, 31. 10., bomo tako pridobili uro spanca in kazalce navili nazaj na zimski čas.ilustracija moškega, ki spi

Avstralija: Od požarov k poplavam

0

Ko je cel svet gorel metaforično, je lani v Avstraliji dejansko gorelo. Z več kot petnajst tisoč požari čez celotno Avstralijo ta sezona požarov velja za eno najhujših nasploh. Umrlo je skoraj tri milijarde živali.

Sezono požarov, ki je trajala od septembra 2019 do marca 2020 pa je točno eno leto po kancu nadomestila njen nasprotna katastrofa, poplava.

V zvezni državi Novi Južni Wales so iz domov evakuirali že čez osemnajst tisoč ljudi, močnem dežju in poplavam pa še ni konca. Močno deževje se je začelo že prejšnji četrtek, a resnejše poplave so se pojavile med vikendom. Ponekod so bile ceste, drevesa in hiše čisto pod vodo.

Isti domovi, ki so bili razdejani s strani požarov lani, so zdaj pod vodo. Ljudje se premikajo od ene katastrofe do druge, kar lahko vodi v obup. Nekatere skupnosti so se sicer že lahko vrnile domov, a ljudje so se vrnili k ruševinam.

Poplave se raztezajo čez šeststo kilometrov, v zvezni državi Novi Južni Wales so ponekod izmerili 400 mm dežja, kar je več kot trikrat več od povprečja celotnega marca. Takih poplav v Avstraliji niso videli že desetletja in le upamo lahko, da se pogoji umirijo in se Avstralija lahko vrne nazaj k normali.

Avstralsko mesto, ki bo samovozečim avtomobilom dalo zeleno luč

0

Pametni telefoni so naša peta okončina, o kateri sploh ne razmišljamo. Pametni samovozeči avtomobili pa za nekatere predstavljajo sanje, ki pa so v določenih primerih že postale realnost. Avstralsko mesto Ipswich želi te sanje prenesti na naslednjo raven in samovozečim avtomobilom omogočiti vožnjo po njihovih cestah.

Pametna vozila so že tukaj

Miranda Blogg, direktorica iniciative za povezana in avtomatizirana vozila transportnega oddelka v Queenslandu se vsakodnevno ukvarja s pametnimi vozili. Iniciativa je od septembra 350 vozil opremila z antenami, nadzornimi škatlami in zasloni, s katerimi so želeli testirati ceste Ipswicha. Želijo namreč doseči delovanje samovozečih avtomobilov.

Avta tekmujeta med seboj

Vgrajena tehnologija avtomobilom omogoča komunikacijo z drugimi vozili, deljenje informacij o njihovem položaju, hitrosti in drugih podatkih. Obenem sprejema opozorila o delih na cesti, nesrečah in rdečih lučeh. Zgodnji rezultati kažejo, da so vozniki pozorni na »govoreče avte«, ki jih želijo opozoriti na približujoče rdeče luči, zmanjšanje hitrosti in pešce.

Potrebna tehnologija, ki spremlja okolico

Bloggova pravi, da so informacije obetajoče, vendar je potrebna nadaljnja raziskava, da bi ugotovili, ali sistem deluje v širšem prostoru. Avtomobili, ki jih trenutno testirajo, so sposobni »brati« spreminjajoče hitrostne omejitve, kar je ključnega pomena za vožnjo. Ko se pred vozilom pojavijo ovire, kot so na primer zaprtje ceste, kolesarji ali nesreče, se sproži varnostni sistem.

Avtomobil zazna avtomobil pred njim

Zaenkrat še nobeno vozilo ni bilo popolnoma avtomatizirano, vendar tehnologija kljub temu igra pomembno vlogo pri prehodu k samovozečim avtomobilom. Medtem bi ljudem lahko pomagala premagati travmatične trenutke in jim pomagala voziti varneje. Ipswitch je bil izbran zaradi bližine pametnih avtocest in župana Paula Pisasala. Ta pa se je kasneje srečal s sojenjem in zaporom zaradi izsiljevanja, poneverjanja in spolnega napada. To je nazadovalo projekt, prav tako mu ni pomagala pandemija. Kljub oviram se projekt nadaljuje, kar pomeni, da bomo v prihodnosti lahko priča vožnji samovozečih avtomobilov.

Bo potrdilo o cepljenju nujno za potovanja?

0

V času, ko nekateri že sanjajo o poletnih počitnicah, se v luči pandemije, ki še vedno traja, mnogim poraja tudi to vprašanje. Kakšne bodo omejitve pri potovanjih v bodoče? Bo potrdilo o cepljenju pogoj za potovanje z letalom?

Pričakovane vladne zahteve

Vodja avstralske letalske družbe Qantas, Alan Joyce meni, da bodo »vlade vztrajale pri cepljenosti za mednarodne potnike«. Cepiva proti koronavirusu bodo verjetno glavni pogoj za ponovno obuditev letalskega prometa, ki je lani doživel 75,6-odstotni padec v svetovnem merilu. Ker bo gotovo veliko držav kot pogoj za vstop potnikov iz tujine zahtevalo potrdilo o cepljenju, je verjetno, da se bodo spremenili pogoji o poslovanju letalskih družb. Da je taka politika korak v pravo smer, po poročanju letalske družbe Qantas meni 90% vprašanih v njihovi anketi.

WHO proti politiki cepilnih potrdil

Temu nasprotuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki ne odobrava, da bi moralo biti potrdilo o cepljenju pogoj za vkrcanje na letalo. Predstavnik WHO, Bernardo Mariano, je dodal, da »bi uvedba takšnega protokola, pa čeprav v privatnem letalskem sektorju, zahtevala poenoten pristop vseh držav, da bi to sploh funkcioniralo«.

Merjenje temperature potnikom na letališču.
Foto: Getty Images.

Izjemno prizadeta gospodarska panoga

Letalski promet je sicer ključni sektor svetovne ekonomije, ki je zaradi pandemije doživel ogromen padec. Posledice izrednega zmanjšanja letalskega prometa čutijo tudi zaposleni v letalskih družbah, ki so ostali brez služb ali pa prejemajo nižjo plačo kot pred pandemije. Mnoga letala zaradi pomanjkanja prometa stojijo.

Bodo letalske karte res mnogo dražje?

Kljub špekulacijam, da se bodo cene letalskih kart zaradi krize po odprtju meja vratolomno povišale, se Joyce nagiba k temu, da bodo cene bolj verjetno celo za pol nižje kot pred izbruhom pandemije – s tem želijo spodbuditi povpraševanje. Letalski sektor bo namreč potreboval veliko časa, da bo spet dosegel nivoje poslovanja iz leta 2019.