Štirje letni časi Stephena Kinga v knjigi Pomlad, poletje, jesen in smrt

0

Knjiga Pomlad, poletje, jesen in smrt je zbirka zgodb Stephena Kinga. Po (pre)dolgem čakanju smo jih končno dobili v slovenščini in to kar na kupu. Tri od njih bo oboževalec Kingovih romanov prepoznal tudi kot zelo uspešne filme, ki so jih posneli pred leti. Štiri različne, a v grobem tematsko podobne zgodbe, ki nam simbolično prikažejo štiri letne čase. Lahko jih preberemo v kosu ali pa danes eno zgodbo in jutri naslednjo. Zbirka štirih njegovih zgodb nam da odlično možnost, da se ob vsaki zamislimo.

Drugačni letni časi v stilu Stephena Kinga

Stephen King je širši javnosti poznan kot eden največjih pisateljev vseh časov in morda celo največji, ko pogovor zaide v žanr grozljivk. Mačje pokopališče, Carrie, Izžarevanje, Tisto in Cujo so ga zacementirali na prestol avtorja grozljivk. Med več kot 350 milijoni prodanih knjig pa se najdejo tudi fantastični naslovi, ki padejo v žanr fantazije in dramatike. Njegove knjige so na vrhu seznama tistih, ki jih je in bo doletela filmska predelava. Carrie, Tisto in Cujo so filmi, ki spadajo med klasike filma. Kaznilnica odrešitve in Zelena milja pa sta poznana kot dva izmed najboljših filmov vseh časov, kar ne bi postala brez izjemne knjižne predloge. In za tiste bralce ter gledalce, ki so seznanjeni z delom Stephena Kinga, je nova zbirka knjig pri Beletrini, kot nalašč zanje.

Pomlad, poletje, jesen in smrt: Stephen King, prevedel Marko Košan, založba Beletrina, 636 strani.

Pomlad, poletje, jesen in smrt je zbirka štirih zgodb Stephena Kinga in lahko za nove bralce predstavlja odličen prvi korak v Kingov svet pisanja. Štiri tematsko različne, a hkrati dovolj stilsko podobne zgodbe, da iz njih izbrskamo rdečo nit avtorja. Za tiste, ki pa ste z njegovim delom že seznanjeni (na filmski ali knjižni način) pa je to odlična priložnost za ponovno navdušenje in vstop v um enega največjih pisateljev vseh časov. Drugačni letni časi kot se imenuje originalna različica knjige, je tista avtorjeva knjiga, ki si jo želi prebrati nekdo, ki mu avtor ni poznan, a si želi malo degustacije.

Kaznilnica odrešitve je eden izmed najboljših filmov posnet prav po zgodbi, ki je v tej knjigi
Kaznilnica odrešitve je eden izmed najboljših filmov, ki je bil posnet prav po zgodbi iz te knjige

Stephen King preprosto obvlada več žanrov

Štirje letni časi predstavljajo štiri zgodbe, ki se med seboj ne povezujejo, a ohranjajo veliko skupnega. Pomlad budi upanje (Rita Hayworth in kaznilnica odrešitve), Zlorabljeno poletje (Vzoren učenec), Jesen izgubljene nedolžnosti (Truplo) in Zimska pravljica (Tehnika pravilnega dihanja) bralca popeljejo po poti človeka in njegove duše. Prav zaradi Kingove neizmerne domišljije, se vsaka izmed njegovih zgodb bere brez premisleka in dvoma v dogodke. Četudi vemo, da se te stvari niso zgodile, slepo verjamemo, da se to dogaja pred našimi očmi. Poznani simboli prijateljstva, sovraštva, upanja, ljubezni, brezupa in končnega navdiha, nam slikajo čudovit portret človeškega življenja, ki je minljivo. Ampak, če je minljivo s 636 stranmi Stephena Kinga, potem sem za.

Recenzijo nam je omogočila založba Beletrina.

Sloni zaradi krivolova na robu izumrtja

0

Trgovina s slonovino, izguba življenjskega prostora in globlje razumevanje slonje biologije so pripomogli k temu, da nam je postalo jasno, kako ogroženi so afriški sloni. Najbolj kritično ogroženi so afriški gozdni sloni, pa tudi savanski. IUCN (International Union for the Conservation of Nature – Mednarodni sindikat za ohranitev narave) ocenjuje, da v Afriki živi zgolj 415 000 slonov.

Vse manj slonov v Afriki

Število gozdnih slonov se je v zadnjih treh desetletjih zmanjšalo za kar 86 %. Število savanskih slonov pa se je v zadnjih 50 letih zmanjšalo za najmanj 60 %. Situacija je sicer različna po državah. V Botswani naj bi bilo denimo toliko slonov, da naj bi jih bil ekosistem nezmožen naravno podpirati. Če pogledamo celotno celino, pa ugotovimo, da sloni izumirajo.

Slonji mladič se z rilcem dotika obraza večjega slona

Dr Ben Okita, sopredsednik specialistične skupine za slone v IUCN pravi, da zadnja ocena vzbuja alarme. Čeprav je leta 201 prišlo do izboljšanja, krivolov zaradi slonovine poslabšuje položaj. Je pravzaprav eden glavnih razlogov, pravi. Obenem obstajata še tiha morilca, ki se jima moramo posvetiti – to sta okoljska degradacija in razdrobljenost.

To predstavlja še poseben izziv za živali, ki potrebujejo veliko prostora. Divje živali ne poznajo mednarodnih mej. Zato je potrebno sodelovanje med državami. Na območju, kjer se nahajajo divje živali, se moramo prilagoditi. Dr Okita je glede tega zelo optimističen, saj se zaveda, da ljudje na teh območjih sobivajo z živalmi.

Slonji mladič teče po savani, za njim hodi večji slon

Možnosti za napredek

Isla Duporge iz Raziskovalnega oddelka za ohranitev divjih živali Univerze v Oxfordu meni, da je ločitev živali tudi pozitivna. Na bolj zgoščeni ravni lahko nekaj ukrenemo in več informacij, kot imamo, boljše je. Amy Fraenkel, izvršna tajnica Konvencije za ohranitev migrantskih vrst divjih živali upa, da bo to vodilo k večji ohranitvi obeh vrst slonov. Zlasti gozdni slon je v zadnjih desetletjih utrpel velike izgube.

Isla Duporge pravi, da si prizadevajo zaščititi življenjske prostore v Afriki, saj je to najpomembnejše pri zaščiti živali. To so tiste organizacije, ki jim lahko podarimo denar, je izjavila.

Ali se lahko prepišem izven predvidenih rokov in ali moram štipendijo vrniti?

Spoštovani,

v letošnjem študijskem letu sem študent 1. letnika farmacije. Ker študij trenutno ne izpolnjuje mojih pričakovanj, razmišljam o prepisu. 1. letnik še nameravam zaključiti in se vpisati v višji letnik farmacije. V kolikor pa me tudi predmeti 2. letnika ne bodo pritegnili, bi se prepisal na drugo fakulteto in nato v študijskem letu 2022/2023 pričel s študijem na novem programu. Zanima me predvsem področje biokemije in kemijskega inženirstva. Ali lahko prepis opravim izven predvidenih rokov ali moram počakati na naslednji razpis? Zanima me, do kdaj se moram izpisati iz farmacije?

Prav tako me zanima, ali sem upravičen do državne štipendije po prepisu. Slišal sem, da bi moral štipendijo, ki bi jo prejemal za 2. letnik, vrniti. Je to res?

Za odgovor se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

Lep pozdrav

Matej

 

Pozdravljen Matej,

zaradi večje jasnosti bom odgovore na tvoja vprašanja razdelila v dva dela.

1) PREPIS ALI PREHOD

Področje študija je urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis), ki v 66. členu določa t.i. bonus, to je pravica študenta, da lahko enkrat tekom študija na posamezni stopnji ponavlja letnik ali spremeni študijski program (opravi prepis ali prehod).

66. člen (pravice in dolžnosti študentov)

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:
–       se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
–       lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
–       se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,
–       lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
/…/

Najprej naj definiram termina prepis in prehod in pojasnim razlike med njima, nato pa bom razložila še posledice koriščenja bonusa ter opisala sam postopek prepisa oz. prehoda.

Pri prepisu se študent ponovno vpiše v prvi letnik, a na drugem izobraževalnem programu. S prehodom pa se razume prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje izobraževanja v novem sorodnem študijskem programu, kjer se mu vse ali del obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Bistvena razlika med prepisom in prehodom je torej ta, da se študent pri prepisu zopet vpiše v prvi letnik novega študijskega programa, torej začne še enkrat od začetka, kar pomeni, da se opravljene obveznosti ob prepisu pravzaprav izbrišejo. Pri prehodu pa se del obveznosti, ki jih je študent opravil na starem programu prizna na novem programu zaradi sorodnosti programov. Splošna pogoja za prehod med študijskimi programi sta določena v 3. členu Meril za prehode med študijskimi programi:

3. člen (pogoji za prehajanje med študijskimi programi)

Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
1.      ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
2.      med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
/…/

Iz splošnih pogojev za prehode je torej razvidno, da mora pri prehodu iti za primerljiva študijska programa in se ob prehodu na nov študijski program prizna vsaj 50% ECTS kreditov iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne vsebine novega študijskega programa. Ocenjevanje primerljivosti študijskih programov in priznavanje ECTS kreditov je le v domeni posamezne fakultete, zato ti svetujem, da se o možnosti izvedbe prehoda pozanimaš neposredno v referatu fakultete, kamor bi rad opravil prehod. Poleg prej navedenih splošnih pogojev pa lahko fakultete predpišejo dodatne pogoje za prehode, ki se objavijo v  vsakoletnem Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe (v nadaljevanju: Razpis za vpis). Razpis za vpis se objavi konec januarja določenega leta za vpise v naslednjem študijskem letu. Zate bo torej relevanten Razpis za vpis za študijsko leto 2022/2023, ki bo najverjetneje objavljen konec januarja 2022.

Naj te še opozorim, da fakultete razpišejo posebna mesta za prehode, zato ti svetujem, da si v zate relevantnem razpisu za vpis pogledaš ali fakulteta na katero bi potencialno želel opraviti prehod sploh razpisuje posebna mesta za prehode in kakšni so predvideni kriteriji za izbiro v primeru omejitve vpisa.

Na podlagi tvojega vprašanja predvidevam, da svojega bonusa iz 66. člena ZVis na 1. stopnji študija še nisi izkoristil, v kolikor pa se motim, me prosim popravi. S tem, ko boš opravil prepis ali prehod na nov študijski program, boš izkoristil svoj bonus na 1. stopnji študija, kar pomeni, da na novem študijskem programu ne boš mogel ponavljati letnika ali še enkrat brezplačno opraviti prepisa (ali prehoda) na drug študijski program. Ponovni prepis (ali prehod) bo sicer možen, vendar boš moral za študij na programu, na katerega bi opravil ponoven prepis/prehod ne da bi pri tem koristil bonus, plačati šolnino. Prav tako pa 2. odstavek 70. člena ZVis določa, da študent, ki je izkoristil svoj bonus, ne more izkoristiti absolventskega leta ob koncu študija na tej stopnji. Če študent torej izkoristi svoj bonus na 1. stopnji (dodiplomski študij), absolventa na tej stopnji ne more koristiti. Lahko pa koristi absolventsko leto na 2. stopnji (magistrski študij), v kolikor na tej stopnji bonusa ni koristil.

Povedano z drugimi besedami, v kolikor bonusa še nisi izkoristil, ti bo prepis oz. prehod na nov študijski program omogočen brezplačno (seveda pod pogojem, da gre za redni študij). Če pa si svoj bonus že izkoristil, ti bo prepis oz. prehod na nov program sicer omogočen, vendar pa boš moral za študij na novem programu plačevati šolnino. To pa velja ne glede na to ali boš ponovni prepis oz. prehod opravil na redna ali na izredna vpisna mesta.

Postopek prepisa oz. prehoda je podoben postopku prvega vpisa na fakulteto. Postopek prepisa se začne s oddajo prijave preko sistema eVŠ v enem izmed dveh “rednih” prijavnih rokov, ki sta na voljo maturantom – 1. prijavni rok navadno poteka od sredine februarja do sredine marca. 2. prijavni rok pa po navadi poteka v zadnjem tednu avgusta. V postopku prehoda pa je potrebno prijavo oddati v posebnem roku za vpis po merilih za prehode, ki navadno poteka v prvih tednih septembra. Natančne datume bo predpisal Razpis za vpis za študijsko leto 2022/2023. Na tem mestu naj povem, da prepis ali vpis v javne in koncesionirane študijske programe NI mogoč izven rokov, ki so predvideni v Razpisu za vpis, kar pomeni, da prepisa ali prehoda ne bo mogoče izvesti sredi študijskega leta, ampak le v roku, ki je predviden v Razpisu za vpis.

Postopek prijave na študijski program, na katerega želiš opraviti prepis ali prehod, je zelo podoben postopku prijave za vpis v 1. letnik (pazi: za prehod je določen poseben rok), le da na vlogi v sistemu eVŠ obkljukaš sprememba študijskega programa, namesto vpis v 1. letnik. Po končanem izbirnem postopku boš na dom prejel pošto z obvestilom, ali si bila sprejet na želeno fakulteto. V primeru pozitivnega odgovora, dobiš s strani fakultete tudi povabilo na vpis. Ob vpisu na novo fakulteto pa moraš predložiti izpisnico iz stare fakultete, saj velja pravilo, da študent ne more biti hkrati vpisan na več fakultet. Opozarjam pa, da se iz sedanje fakultete izpiši šele ko dobiš povabilo na vpis nove fakultete, s trenutkom izpisa iz fakultete ti namreč preneha status študenta in pravice, ki iz njega izvirajo (pravica do zdravstvenega varstva, subvencioniran prevoz, subvencionirana prehrana, subvencionirano bivanje, možnost delanja preko študentskega servisa, možnost štipendiranja). Iz fakultete se torej nikar ne izpisuj že v času oddaje prijave, ampak šele, ko boš s strani nove fakultete prejel povabilo na vpis!

V kolikor se boš odločil izvesti prepis v 1. roku, boš prejel povabilo na vpis predvidoma že v mesecu avgustu, kar pomeni, da boš lahko brez statusa študenta celoten september in morda celo dobršen del meseca avgusta. V tem času zaradi izpisa iz fakultete ne boš imel statusa študenta in pravic, ki iz njega izhajajo, zato si boš moral obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sam (kot samoplačnik, pozanimaj se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje). Svetujem, da na fakulteti vprašaš, kdaj je zadnji rok, da prineseš izpisnico iz stare fakultete. Na Univerzi v Ljubljani namreč velja interno pravilo, da lahko izpisnico prineseš šele prvi delovni dan v oktobru in tako ohraniš status študenta ohraniš do konca študijskega leta. Pozanimaj se, ali bi bilo to možno tudi v tvojem primeru.

Pri prepisu v 2. roku in prehodu ta problem ni tako pereč, saj oba prijavna roka potekata konec avgusta oz. v septembru, zato boš izpis iz stare fakultete opravil le kakšen teden pred začetkom novega študijskega leta, torej boš status študenta izgubil le za kakšen teden. Vseeno ti svetujem, da z izpisom počakaš do trenutka, ko boš dobil obvestilo o rezultatih sprejemnega postopka (ali si bil sprejet na želen program ali ne). Status boš tako v primeru prepisa kot prehoda ponovno pridobil z začetkom novega študijskega leta (s 1. oktobrom) na podlagi vpisa na novo fakulteto.

Ključno je opozoriti na še eno pomembno pravilo. In sicer po razlagi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) velja, da se študent, ki se je prostovoljno izpisal iz študijskega programa, nikoli več ne bo mogel vpisati v isti študijski program, niti proti plačilu. Če boš torej opravil prepis ali prehod, se boš primoran izpisati iz stare fakultete, zato nikoli več ne boš mogel ponovno vpisati v študijski program, iz katerega si se prostovoljno izpisal (tudi proti plačilu ne). To pomeni, da trenutnega študijskega programa Farmacija po izpisu ne boš mogel nikoli več dokončati, zato ti svetujem, da o izpisu res dobro premisliš.

2) ŠTIPENDIJA

Področje štipendiranja je urejeno v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1). Naj pojasnim, da je ena izmed obveznosti štipendista, ki jih določa 92. člen ZŠtip-1 obveznost uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je štipendist prejemal štipendijo, razen če so podane okoliščine iz 87. člena ZŠtip-1 (opravičljive zdravstvene okoliščine, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo, višja sila).

92. člen (obveznosti štipendista)

Če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, mora štipendist:
–        vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,
–        uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku,
–        predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za ponovno odmero oziroma nadaljnje prejemanje štipendije, če tako določa zakon ali javni razpis.

ZŠtip-1 v 90. členu določa pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije. In sicer je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje za prejemanje štipendije, če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo IN se je vpisal v višji letnik.

90. člen (nadaljnje prejemanje štipendije)

(1) Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo, ter se vpisal v višji letnik.
(2) Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil letnik, če se je vpisal v višji letnik ali izpolnil pogoje za vpis v višji letnik. V tem primeru mora štipendist predložiti ustrezno dokazilo izobraževalne ustanove, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.

/…/

Za odgovor na tvoje vprašanje o tem, ali boš po opravljenem prepisu, ko boš s študijskim letom 2022/2023 ponovno vpisan v 1. letnik novega študijskega programa, še vedno upravičen do prejemanja štipendije, je poleg 90. člena ZŠtip-1 pomembna določba 5. odstavka 9. člena ZŠtip-1. Ta določa, da lahko štipendist prejema štipendijo eno leto za posamezni letnik.

9. člen (dodeljevanje štipendij)

/…/

(5) Štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezen letnik na ravni izobraževanja, ki je višja od že pridobljene, razen če ta zakon ne določa drugače.

/…/

To torej pomeni, da štipendist štipendije za 1. letnik dodiplomskega študijskega programa ne more prejemati dvakrat (npr. enkrat za 1. letnik na študiju prvega vpisa in drugič za 1. letnik na študiju, kamor opravi prepis). Ključno pa je tudi razumevanje 90. člena ZŠtip-1. Ta določba kot enega izmed pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije določa tudi vpis v višji letnik (ne le uspešno zaključen letnik, za katerega se je štipendija prejemala). V primeru prepisa torej ne boš upravičen do prejemanja štipendije za 1. letnik novega študijskega programa. Za nadaljevanje prejemanja štipendije bi namreč moral poleg uspešno zaključenega 2. letnika izkazati tudi vpis v višji, torej 3. letnik.

V kolikor pa bi opravil prehod na nov sorodni študijski program tako, da bi se s študijskim letom 2022/2023 vpisal v 3. letnik, bi izpolnjeval pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije.

Če se boš odločil za prepis, boš v študijskem letu 2022/2023 vpisan v 1. letnik novega študijskega programa, kar pomeni, da v tem letu ne boš prejemal štipendije, vendar pa tvoje štipendijsko razmerje (še) ne bo prenehalo, ampak bo mirovalo. Mirovanje štipendijskega razmerja je stanje, ki nastopi iz razlogov opredeljenih v 95. členu ZŠtip-1. Za tvoj primer je relevantna 1. alineja prvega odstavka 95. člena ZŠtip-1, ki določa, da mirovanje nastopi, če štipendist po zaključku študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo, ne napreduje v višji letnik.

95. člen (mirovanje štipendijskega razmerja)

(1) Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se štipendistu ne izplačuje, če:
–        po zaključku šolskega ali študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo, ne napreduje v višji letnik, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,
–        /…/
(2) Štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za mirovanje, vendar skupno ne več kot tri šolska ali študijska leta in ne več kot eno leto v nepretrganem trajanju na posamezni ravni izobraževanja, za katerega je štipendist pridobil pravico do štipendije.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko mirovanje:
–        iz prve in pete alineje prvega odstavka tega člena traja največ eno šolsko ali študijsko leto na posamezni ravni izobraževanja
,
/…/
(5) O mirovanju štipendijskega razmerja po tem členu se na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba oziroma sklene dodatek k pogodbi.

Opozarjam pa, da mirovanje iz tega razloga traja največ eno študijsko leto na posamezni stopnji izobraževanja. V kolikor torej študent po letu mirovanja ne napreduje v višji letnik, njegovo štipendijsko razmerje preneha in posledično lahko pride do obveznosti vračila štipendije. Na tem mestu naj še dodam, da je po ZŠtip-1 za nastop mirovanja štipendist dolžan vložiti prošnjo za mirovanje štipendijskega razmerja, o kateri nato štipenditor (v primeru državne štipendije je to krajevno pristojni center za socialno delo) izda odločbo o mirovanju. V Zavodu Študentska svetovalnica imamo pripravljen vzorec prošnje za nastop mirovanja štipendijskega razmerja, ki ti ga lahko posredujemo za pomoč pri pisanju tvoje prošnje.

V primeru opravljenega prepisa, bo torej tvoje štipendijsko razmerje v študijskem letu 2022/2023 mirovalo. V študijskem letu 2023/2024 boš nato vpisan v 2. letnik novega študija, za katerega prav tako ne boš upravičen prejemati štipendijo, če jo boš prejemal že v 2. letniku trenutnega študijskega programa Farmacija. Ker pa lahko mirovanje iz razloga nenapredovanja v višji letnik traja največ eno leto, bo v takem primeru tvoje štipendijsko razmerje prenehalo na podlagi 6. alineje 97. člena ZŠtip-1. Posledica prenehanja pa bo nato vračilo neutemeljeno prejete štipendije.

97. člen (prenehanje štipendijskega razmerja)

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
/…/

–        po mirovanju štipendijskega razmerja ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
/…/

V izogib vračilu štipendije ti predlagam, da za 2. letnik študijskega programa Farmacija ne zaprosiš za štipendijo ali se ji odpoveš v skladu z 98. členom ZŠtip-1.

98. člen (odpoved)

 (1) Štipendist se lahko odpove štipendiji po tem zakonu tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila ta priznana. V primeru odpovedi dodeljevalec štipendije:

–        za Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice ali štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije z dnem, s katerim se je upravičenec odpovedal pravici,

–        za štipendije Ad futura izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije ali prekine pogodbo, štipendist pa je dolžan vrniti celotna prejeta sredstva.

(2) V primeru odpovedi štipendiji, vključno z državno štipendijo, vlagatelj ne more več uveljavljati iste štipendije v tistem šolskem ali študijskem letu, v katerem se je štipendiji odpovedal.

S tem za študijsko leto 2021/2022 sicer ne boš prejemal štipendije (za 2. letnik študijskega programa Farmacija), vendar pa boš nato lahko v 2. letniku novega študijskega programa ponovno upravičen do štipendije. Seveda pod pogojem, da boš izpolnjeval tudi druge pogoje za pridobitev državne štipendije (materialni cenzus). Nenazadnje pa se boš tako tudi izognil prenehanju štipendijskega razmerja zaradi nenapredovanja v višji letnik po letu mirovanja in posledično tudi vračanju štipendije.

Naj pa za konec opozorim še na eno obveznost štipendista, in sicer obveznost obveščati štipenditorja o spremembah, ki vplivajo na štipendijsko razmerje. ZŠtip-1 namreč v 93. členu določa, da je štipendist dolžan štipenditorju sporočiti vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi ali v 30 dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel. Sprememba, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje pa je tudi sprememba izobraževalnega programa. V Študentski svetovalnici imamo pripravljen tudi vzorec prošnje za pridobitev soglasja za spremembo študijskega programa, ki ti ga lahko posredujemo.

93. člen (spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje)

(1) Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi ali v 30 dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel.
(2) Spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so:
–        prekinitev ali zaključek izobraževanja,
–        sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove,
–        okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu oziroma za dodatek za bivanje, za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami oziroma dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb tega zakona glede javne veljavnosti, ravni izobraževanja, področja ali smeri izobraževalnega programa oziroma drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom. V tem primeru dodeljevalec štipendije odloči o nadaljnjem prejemanju ali mirovanju štipendijskega razmerja. Štipendist, ki namerava spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.
(4) O spremembah iz tega člena dodeljevalec štipendije odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
(5) Dodeljevalec štipendije lahko v treh letih po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki kažejo na to, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje. V tem primeru dodeljevalec štipendije izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja štipendije.
(6) Če dodeljevalec štipendije ugotovi, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, iz razloga, ker je štipendist podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke pred ali po izdaji odločbe o dodelitvi štipendije, dodeljevalec štipendije odločbo o dodelitvi štipendije odpravi.

Za primer državnih štipendij pa opozarjam, da se za državne štipendije namesto določbe ZŠtip-1 upošteva specialnejša določba 42. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki za obveščanje štipenditorja določa krajši rok, in sicer 8 dni od dneva nastanka spremembe oz. od dneva, ko je štipendist zanjo izvedel. Če si torej prejemnik državne štipendije moraš torej spremembo študijskega programa (ali katero drugo spremembo, ki vpliva na štipendijsko razmerje) štipenditorju sporočiti v 8 dneh, v kolikor pa prejemaš npr. Zoisovo štipendijo, pa moraš spremembo sporočiti štipenditorju v 30 dneh. V primeru državne štipendije se za štipenditorja kot že rečeno smatra krajevno pristojni Center za socialno delo, v primeru Zoisove štipendije pa Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.

Potem, ko boš štipenditorja obvestil o opravljeni spremembi študijskega programa, bo ta odločil o nadaljnjem prejemanju ali o mirovanju štipendijskega razmerja. Svetujem pa ti, da se pri štipenditorju že vnaprej informativno pozanimaš, kakšna bi bila odločitev v primeru prepisa/prehoda na določen študijski program.

Da na kratko povzamem: v kolikor boš opravil prepis, ti bo v študijskem letu 2022/2023, ko boš ponovno vpisana v 1. letnik novega študijskega programa, tvoje štipendijsko razmerje mirovalo. To pomeni, da še ne bo takoj nastopila obveznost vračila štipendije, prejete za 2. letnik študija farmacije. Obveznost vračila bo nastopila, če po letu mirovanja štipendijskega razmerja ne boš izpolnjeval pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije (tj. če ne boš napredoval v 3. letnik študijskega programa, kamor si opravila prepis). Ker boš prepis opravil po 2. letniku, bo torej zagotovo prišlo do prenehanja štipendijskega razmerja in posledično vračila štipendije, prejete za 2. letnik. V izogib temu ti svetujem, da se štipendiji za 2. letnik trenutnega študijskega programa Farmacija odpoveš, nato pa ponovno zaprosiš za štipendijo v 2. letniku novega študijskega programa. V kolikor pa boš opravil prehod, na način, da se boš direktno vpisal v 3. letnik novega študijskega programa, boš lahko štipendijo prejemal že z naslednjim študijskim letom 2021/2022. Opozarjam, da moraš o spremembi študijskega programa nujno obvestiti štipenditorja!

Upam, da ti je moj odgovor v pomoč. Če te zanima še kaj, smo ti vedno na voljo.

Lep pozdrav

Julija Damjanovič, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica

Nasveti strokovnjakov za izboljšanje spanja

0

Medtem ko se osredotočamo na dan, pozabljamo na noč, čeprav je spanje vsaj toliko pomembno za dobro počutje in zdravje kot redna telesna vadba. Če ne veste, kako izboljšati kakovost spanja, si lahko pomagate s strokovnimi nasveti učitelja pravilnega dihanja in meditacije Martina Petrusa in uporabo tehnološkega pripomočka, pametne ure Huawei Watch GT 2 Pro.

Spanje je ključno za dobro počutje, noč pa je hkrati tudi čas za konsolidacijo spomina, saj možgani ta čas izkoristijo za obdelavo informacij, ki ste jih prejeli čez dan. To so razlogi, zakaj moramo v postelji ostati dovolj časa, vendar je enako pomembna tudi kakovost spanja. Osrednje vprašanje je torej, kako pravilno upravljati z njim.

Optimizacija časa preživetega v postelji

Spremljanje kakovosti spanja da pomemben vpogled v pripravljenost telesa in uma na napore dneva. Če nismo bili deležni dovolj počitka, potem je morda bolje, da tisti dan ne načrtujemo težkih opravil. Prav tako podatki pomagajo, da se naučimo, kako spati bolje oziroma kaj je za dosego tega cilja potrebno storiti. Spremeniti prehrano, obroke, čas odhoda v posteljo ali svetlobne razmere v prostoru.

Od vsega tega je najbolj preprosto prilagoditi vsakodnevno rutino odhoda v posteljo in se pred spanjem čim bolj sprostiti. Pri tem pomaga dihanje. Martin Petrus svetuje, da se udobno namestimo, zapremo oči in dihamo v ritmu globokega vdiha, zadrževanja, izdiha in spet zadrževanja pred naslednjim vdihom. Vsaka od faz naj traja štiri sekunde, preštejte do štiri pred naslednjo in nato tako dihajte pet do deset minut.

Kakovosti spanja zna slediti pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro. Ta s pomočjo funkcije TruSleep 2.0 spremlja faze spanja (plitko, globoko in spanje REM), srčni utrip in dihanje ter na podlagi pridobljenih podatkov poda analizo kakovosti spanja.

Izboljšanje kognitivnih funkcij

V današnjem hitrem svetu je izredno pomembna sposobnost osredotočanja, saj pomeni razliko med zavlačevanjem in pravočasnim dokončanjem zadane naloge. Ko smo najboljši in ko um najbolje deluje, se stvari postavijo na svoje mesto, medtem ko začnemo drugače dojemati čas. Nevrološka znanost še pravi, da je sposobnost učenja najboljša, ko času popolne koncentracije sledi čas počitka. Pri obojem lahko uporabimo dihanje – najprej za doseganje povečane koncentracije in nato za sprostitev uma.

Da bi dosegli še boljše rezultate, spoznajte možnosti, ki vam jih nudita z najboljšimi tehnologijami opremljena pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro in aplikacija Zdravje za spremljanje zdravja. Z njuno pomočjo bomo bolje razumeli spanje in druge z zdravjem povezane podatke.

Ostanimo zbrani

Osredotočenje ima še druge vloge, saj tvorno sodelovanje v komunikaciji pomaga izboljšati medsebojne odnose. A zakaj se je tako zelo težko osredotočiti na nalogo, ne da bi nas pri tem karkoli zmotilo?

Svet se nenehno razvija in številčnost motečih dejavnikov nezadržno narašča, medtem ko potrebujemo čas, da se nanje privadimo. Tu se skriva velika moč tehnik dihanja – ko se zavedamo dihanja, vadimo zavest in ustvarjamo trdne navade. Te lahko vodijo v boljše zaznavanje dogajanja v okolju in nam hkrati omogočajo boljše razumevanje telesa. O tem je namreč prepričan učitelj tehnik dihanja in meditacije Martin Petrus.

Kaj torej storiti, da bomo izboljšali zdravje? Eden od načinov je gotovo uporaba pametnih ur Huawei Watch GT 2 Pro ali Watch Fit. saj ti ves dan spremljata gibanje in nas ob pravem času opomnita, naj vstanemo in preprečimo težave zaradi prekomernega sedenja. Uri beležita korake, dejavnosti in druge podatke, ki nam dajejo občutek uspešnega doseganja zastavljenih ciljev. Obe uri sta povezljivi tako s pametnimi napravami Android, kot tudi iOS. Huawei Watch GT 2 Pro pa lahko uporabljate tudi v kombinaciji z brezžičnimi slušalkami Huawei FreeBuds Pro, ki jih lahko pred spanjem uporabljate za poslušanje meditacijske glasbe.

Za več informacij obiščite spletno povezavo: https://consumer.huawei.com/si/

Izjemno močno magnetno polje odkrito v prvi sliki črne luknje

0

Nove prvovrstne slike magnetnega polja okoli črne luknje lahko pojasnijo, kako črna luknja izstreli curek energije in snovi več kot 5000 svetlobnih let v vesolje.

Slike prihajajo iz prve črne luknje, ki so jo kdajkoli fotografirali, ki leži v središču Messierja 87, velikanske eliptične galaksije, oddaljene 55 milijonov svetlobnih let. Leta 2017 je v mednarodnem sodelovanju več kot 300 raziskovalcev uskladilo 11 radijskih teleskopov po vsem svetu za opazovanje središča M87. Nastali skupni teleskop so poimenovali Event  Horizon Telescope (EHT). Rezultat, objavljen leta 2019, je bila podoba črne luknje, obkrožene z obročem žareče snovi.

Zdaj nova analiza podatkov razkriva, da je svetloba v tem žarečem krofu delno polarizirana, kar pomeni, da svetlobni valovi vibrirajo v eni ravnini. To je podpis svetlobe, ki je šla skozi vroč magnetiziran prostor, in njena prisotnost pomeni, da lahko raziskovalci začnejo preslikavati magnetno polje na robu črne luknje.

Črna luknja
Pogled curka iz središča M87 v polarizirani svetlobi (zgoraj) na razdalji 1300 svetlobnih let; povečan pogled s teleskopa VLBA, ki pokriva 0,25 svetlobnih let (sredina); polariziran sij okoli črne luknje, ki ga opazuje teleskop Event Horizon (spodaj) in pokriva 0,0063 svetlobnih let. Vir: EHT

V dveh novih člankih, objavljenih v reviji The Astrophysical Journal, znanstveniki ugotavljajo, da je magnetno polje morda dovolj močno, da iztisne snov, ki bi sicer nepovratno padla mimo dogodkovnega obzorja črne luknje. Rezultat: Tok snovi in ​​energije, ki izžareva iz črne luknje in njene okoliške galaksije kot reflektor.

»Veliko ljudje že dolgo dela na tem, kako magnetna polja pustijo, da plin pade v črne luknje, kako izstrelijo curke in šele zdaj smo pripravljeni to začeti preizkušati neposredno s polariziranimi slikami črne luknje,« je dejal Jason Dexter, astrofizik z univerze v Koloradu in koordinator delovne skupine za teorijo EHT.

Polarizirana svetloba

New M87 black hole image reveals magnetic fields | 55 million light-year zoom-in

Za ustvarjanje novih zemljevidov magnetnega polja so morali raziskovalci izbrati polarizacijo iz zelo hrupnega nabora podatkov. Polarizirana svetloba je le del celotne svetlobe, ki obdaja črno luknjo, ki nastane tako, da snov zelo hitro potuje in se drgne, ustvarja energijo in žarenje. Še več, raziskovalna skupina je morala ločiti signal tega magnetnega polja od napake, ki jo je povzročila Zemljina atmosfera prek 11 različnih teleskopov in notranje instrumentacije v teh teleskopih.

»Iskanje teh sorazmerno šibkejših signalov in upoštevanje večjih napak je bil izjemen napor,« je dejal Dexter.

Sprva je bilo videti, kot da je polarizirano le 1 % do 3 % svetlobe okoli črne luknje. Toda ko so raziskovalci povečali polarizirano frakcijo, so ugotovili, da je polarizirano med 10 % in 20 % žarečega obroča. Po povprečju vseh podatkov je Dexter dejal, da je polarizirana svetloba, ki potuje v eno smer, »izničila« polarizirano svetlobo, ki potuje v nasprotno smer, zato je bil delež polarizirane svetlobe videti umetno nizek.

Magnetizem je posledica vročega plina, ki kroži okoli črne luknje. Ko se naelektreni delci plina vrtijo, krepijo magnetno polje. Toda raziskovalci so ugotovili, da se vse magnetno polje ne vrti preprosto s spiralnim plinom.

Pobeg iz črne luknje

Astrofiziki že dolgo sumijo, da imajo okoliška magnetna polja pomembno vlogo pri rasti črnih lukenj in pri izstreljevanju snovi in ​​energije v ogromnih curkih. Astrofiziki so lahko izmerili magnetna polja znotraj curkov, toda to je prvič, da so lahko neposredno pogledali na polje v temelju curkov.

»Ključna stvar je poskušati razumeti, kako je polje strukturirano, ko se približa črni luknji,« je dejal Dexter.

Dexter in njegovi kolegi so s pomočjo računalniških modelov poskušali prilagoditi različne vrste polj podatkom EHT. Ugotovili so, da polja, ki se ujemajo s podatki M87, običajno proizvajajo močne curke.

»Veliko tega ne vemo in moramo biti previdni, vendar je zanimiv signal, da imajo magnetna polja morda aktivno vlogo pri rasti črne luknje in spuščanju curkov,« je dejal.

Prihodnja opazovanja črne luknje v središču M87 bodo pomagala razrešiti to skrivnost, saj bodo vsa nihanja skozi čas raziskovalcem omogočila izdelavo podrobnejših zemljevidov magnetnih polj. Več opazovanj jim bo pomagalo tudi pri odpravljanju izkrivljanja podatkov in zagotavljanju jasnejše slike. Prav tako ni razloga, da EHT ne bi mogel »trenirati« na črni luknji v središču naše domače galaksije, Rimske ceste, je dejal Dexter.

»To je zelo vznemirljiv rezultat, če se naučimo več o tej podobi črne luknje in fizikalnih lastnostih podobe črne luknje v M87,« je dejal. »To je šele začetek.«

Revija Študent išče novinarje

0

Uredništvo revije Študent išče okrepitve! Nudimo študentsko delo za pisca člankov za spletni portal Student.si.

Pisanje je kreativno delo, kjer verjamemo, da ne moreš biti uspešen in duhovit, če si že ob osmih zjutraj priklenjen na pisarniški stol. Zato zahtevamo, da pišeš takrat, ko želiš sam, in tam, kjer si najbolj sproščen.

➡️ Nudimo ti:

  • delo v mladi in pozitivni ekipi,
  • prenos znanja, nasvetov in praktičnih izkušenj nate,
  • fleksibilen urnik in delo od doma,
  • redno in stimulativno plačilo,
  • obisk dogodkov (koncertov, predstav, festivalov …) in druge dobrote.

↩️ Od tebe želimo:

  • uspešno navigiranje vejic, sklonov, časov in števil,
  • veselje do pisanja in širjenja informacij,
  • željo po praktičnih izkušnjah in izpopolnjevanju,
  • komunikativnost, natančnost in vestnost pri delu,
  • humor in dobro voljo. 😊

💯 Bonus točke:

  • poznavanje in zanimanje za področje tehnologije (mobilni telefoni in računalniki) ter
  • poznavanje in zanimanje za področje znanosti (vesolje, narava …).

Predhodne izkušnje s področja novinarstva niso potrebne. Svoje briljantne sposobnosti lahko dokažeš na praktičnih testih.

Če je zvok tipkovnice pesem tvojega srca, imaš željo po ustvarjanju vsebin za mlade ter se vidiš v pozitivni in sproščeni ekipi, si dobrodošel pri nas! Pošlji svoje spremno pismo na e-poštni naslov: matjaz.lesjak@nevtron.eu.

Hribi: preprosti vrhovi, ki jih lahko osvoji vsak

0

Pomlad je tu, bližajo se topli, sončni dnevi, ki so primerni za odhod v hribe. Preden pa se odpraviš na Šmarjetno, Šmarno goro ali na Sv. Jošt, pa bi ti predlagali nekaj preprostih vrhov, ki jih lahko osvoji čisto vsak. In ne, za te vzpone ne potrebuješ vrhunske opreme, ampak le dobro družbo, pohodne čevlje in termovko s toplim čajem.

Kriška gora (1471 m)

Je ena izmed najbolj priljubljenih ciljev na Gorenjskem. Na vrhu te čakata koča ter razgled na Gorenjsko ravnino in v ozadju proti Julijskim Alpam. Najbolj prepoznana je po ogromni gugalnici, ki je postavljena med dvema drevesoma in je tudi odlična točka za fotografijo.

Možna izhodišča za pohod na Kriško goro so iz Tržiča, Loma pod Storžičem, Pristave in Golnika. Pot vodi po gozdu in je dobro označena.

Kofce (1488 m)

Ja, to je tisti vrh, na katerem dobiš štruklje za nagrado 😉. Dom na Kofcah je najbolj znan po štrukljih, ki jih ponujajo v več različnih okusih (tudi okus čokolada obstaja). Nahaja se na južnih pobočjih zahodnega dela Košute. Na vrhu se odpre razgled na gore na nad Jezerskim ter na del Julijskih Alp. Pešpoti so dobro označene in različno dolge.

Slemenova špica (1911 m)

Slemenova špica je prav tako eden najbolj znanih Gorenjskih biserov. S špice se vidijo skakalnice v Planici in vrhovi nad dolino Tamar. Pot na Slemenovo špico se začne visoko, pot pa je enostavna in ne predolga. Izhodišče je pri Erjavčevi koči na Vršiču, vzpon pa traja od 1 ure do 1 ure in pol.

Snežnik (1796 m)

Snežnik je najvišji vrh v Goriškem in Notranjskem hribovju. Na vrhu Snežnika se tako razpre razgled na vrhove Gorskega kotarja in Istre ter na vrhove Julijskih, Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Na vrh Snežnika vodi več enostavnih in označenih poti, najbolj obiskane pa so tiste, ki vodijo s Sviščakov in pri katerih je čas vzpona do 2 uri.

Altemaver (1678 m)

Gre za najvišji vrh gorskega grebena v Julijskih Alpah, Ratitovca. S travnatega vrha se odpre pogled na Julijske Alpe, Jelovico, Karavanke, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. Kljub temu da je relativno visok vrh, nanj vodijo lažje označene poti. Najdaljši vzpon traja 3 ure, najkrajši pa 55 minut.

 

Skozi Sueški prekop zopet stekel promet

0

Egiptovska in mednarodna reševalna ekipa sta se slab teden trudili rešiti nasedlo tovorno ladjo Ever Given, ki se je obrnila prečno na Sueški kanal. 400 metrov dolga tovorna ladja, z dobrimi 220.000 tonami, je iz Kitajske prevažala več kot deset milijard svetovne trgovine, njeno reševanje pa bi lahko trajalo več tednov. Da bi ladjo rešili, so se vlačilci in bagri cel konec tedna borili s spreminjajočimi vetrovnimi razmerami in plimovanjem, dokler se jim ni včeraj nasmehnila sreča. Reševalna ekipa je veliko kontejnersko ladjo uspela obrniti že proti jutru, splavili pa so jo šele, ko so preverili vse varnostne razmere.

Hude posledice dogodka

Ladja je povzročila čakanje mnogih tovornih plovil, ki zaradi nje svoje poti niso mogle nadaljevati. Sproščanje prometa 420 čakajočih plovil bo lahko trajalo približno tri dni. Nekatere ladje so svojo pot obrale okoli južnoafriškega Rta dobrega upanja, kljub temu da ta pot terja večji finančni strošek in traja sedem do deset dni dlje. Zaprtje ene najpomembnejših vodnih poti na svetu je povzročilo veliko globalne škode. Daljši zastoj bi lahko močno vplival na cene nafte in na svetovno trgovino.

Splavljena ladja

Na problem opozarjali več let

Razlog za nasedlo tovorno ladjo naj bi bila prašna nevihta, ki je s seboj prinesla slabo vidljivost in močan veter. Kljub temu pa so za zaustavitev ladje krive tudi človeške odločitve. Na problem vedno večjih ladij, oziroma »megaladij«, so že dolgo let opozarjali strokovanjaki. Leta 2000 so namreč ladje prenašale po največ 5.000 zabojnikov, sedaj pa jih 20.000.

Rory Hopcraft, raziskovalec raziskovalne skupine za morsko kibernetsko grožnjo z univerze Plymouth, je dejal, da sodobne ladje niso samo večje, ampak prevažajo več blaga. “Namesto da bi širili tveganja na tri ali štiri manjše ladje, so vsa vaša jajca v eni košari – vse je povezano z eno veliko ladjo,« je dodal. Polovica svetovnih pristanišč se zaradi porasta »megaladij« z njimi ne mora spopasti. Problem je, da je teh vedno več, saj so izredno hitre in učinkovite.

Problem predstavlja tudi južna stran Sueškega prekopa, saj je ta izredno ozka in enosmerna. Severna stran prekopa je bila že v postopku širitve, s katero bi bil omogočen prevoz večjih ladij in dvosmernega prometa. Tovorna ladja Ever Given je samo dokaz problematike Sueškega prekopa in njegovih dnevnih obiskovalk – megaladij.

tovor Ever Givena
Megaladja z 220.000 tonami.

Vse, česar nisi vedel o nastanku piva

Pivo je ena izmed najbolj popularnih pijač na svetu, le malokdo pa ve, od kod izhaja in kje je nastala. Zgodba, stara kot človeštvo, ki se z njim prepleta bolj tesno, kot bi si mislil. Poleg izvornega mesta in splošne zgodovine pa obstaja na desetine ali celo stotine različnih vrst piva. Ker pa želimo svojim bralcem ponuditi več znanja o pivu, smo se odločili, da bomo vse to tudi predstavili. Seveda, na študentski način.

Kaj pivo sploh je?

Pivo je alkoholna pijača, ki se ustvarja z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev. Glavne sestavine so voda, slad, hmelj in kvas. Vsaka izmed sestavin ima svojo vlogo, ki pa se od kraja do kraja varjenja piva razlikujejo in dajejo drugačen okus, barvo, peno, stopnjo alkohola in še kaj. Pivo se pripravlja s fermentiranjem in varjenjem sladkorjev iz škroba, ki ga dobimo iz različnih žit. Najbolj pogosto se uporabljata ječmen in pšenica, nekoliko manj pa koruza, proso in riž.

Pivo velja za najstarejšo alkoholno pijačo in je tako spremenilo svoje lastnosti že ničkolikokrat. A kje se je vse začelo?

Ali si vedel?
Pivo je tretja najbolj uporabljena pijača na svetu. Pred njim sta le voda in čaj.

Od kod pivo sploh je?

Da bi lahko videli začetek piva, bi morali potovati kar dolgo nazaj v čas, a bi verjetno še zgrešili nekaj stoletij. Odvisno od načina proizvodnje in sestavin se izvor piva deli na več zgodovinskih poti. Pijača podobna pivu je bila varjena že pred sedem tisoč leti na Kitajskem in na področju današnjega Irana. Ker pa so se sestavine razlikovale, je težko najti pravi vir takega piva, kot ga poznamo zdaj. Zato se zgodovina piva nekoliko lažje razdeli po iznajdbi parnega stroja, hidrometra in termometra pri koncu 18. stoletja. Temu pa sta pripomogla še bolj poglobljena in natančna postopka fermentacije in pasterizacije.

Pivu se je podaljšala življenjska doba in izboljšala kakovost, spremenile so se tudi lastnosti samega piva. Vse do obeh svetovnih vojn so nastajale enormne pivovarne, ki so se hitro združevale in uničevale vso konkurenco. Pivo imenovano ležak je postalo paradni konj vseh pivovarn in dolga leta najbolj priljubljeno pivo. To je bilo, kot rečeno, do obdobja obeh vojn. Zaradi velike kriza pa je razvoj piva stagniral in dolgo ostal pri istem okusu, barvi, peni, vonju in drugih lastnostih. Ta piva so še dandanes glavni produkt vseh večjih pivovarn, kar pa ne pomeni, da niso kakovostna. Ob kakovosti je žal to pomenilo, da varjenje piva kot mojstrstvo ne napreduje. Vse do nastopa mikropivovarn.

Skrivnost iz gozda pivovarne VOUK
Skrivnost iz gozda pivovarne VOUK

Mikropivovarne rešujejo pivo

V zelo grobem smislu obstajata dve vrsti piva, ki se nato delita na mnogo podvrst. Piva vrste ALE in Lager nastajata s kvasovkami zgornjega oziroma spodnjega vrenja in se razlikujeta v več kot le nazivu. Vseeno pa je prav naziv in ime piva tisto, po čemer jih prepozna širša javnost. Prav tu pa nastopijo mikropivovarne, kraft pivovarne in butične pivovarne. Tako širši javnosti predstavljajo na stotine različnih piv z različnimi lastnosti in s tem širijo poznavanje piva in varjenja samega.

Tudi v Sloveniji se lahko pohvalimo z veliko mojstri varjenja piva, ki nam že več let ponujajo najbolj priljubljeno alkoholno pijačo. Slovensko pivo, ki ga zaznamuje vsak izmed mojstrov ustvarjanja piva.

VOUK pivovarna
VOUK pivovarna nudi vse tisto, kar od pivovarne pričakuješ

Pivovarna VOUK

Odličen primer tega je Pivovarna Vouk, ki ponuja eno izmed najbolj poznanih piv na svetu, Pale Ale. Njihova različica VOUK Pale Ale ima unikaten videz in citrusni okus. Kot pa se spodobi za butično pivovarno pa Vouk ponuja tudi druge vrste piva. Med njimi prav svetlo pivo Kojot in temno Vouk. Svež veter pivovarskega sveta in raznolikost okusov piva je točno tisto, kar od mikropivovarn želijo navdušenci piva.

V spletni trgovini epijače nudijo vso ponudbo piva, ki ti jo pripeljejo naravnost pred vhodna vrata.

Del prvega letala bratov Wright zdaj na Marsu

0

Ko se je Nasin rover Perseverance februarja dotaknil Marsa, je s seboj nosil delček prvega letala bratov Wright.

Kos tkanine z letala, znanega kot Flyer, je pritrjen pod sončnimi paneli eksperimentalnega helikopterja, ta pa je pripet na spodnji strani roverja, po poročanju Nase. Helikopter, imenovan Ingenuity, je za zdaj pritrjen na rover, kmalu pa ga bodo, če bo vse v redu, na daljavo pilotirali nad površino Rdečega planeta.

Let bodo poizkusili nekje po 8. aprilu, so sporočili pri Nasi.

Rover mora najprej prepeljati Ingenuity na določeno vzletišče in pripraviti helikopter na vzlet. Helikopter mora zbrati dovolj sončne energije za napajanje svojih notranjih grelcev, ki preprečujejo zamrznitev instrumentov.

»Medtem ko bo Ingenuity poskusil prvi nadzorovani let na drugem planetu, je bil prvi nadzorovan let na Zemlji 17. decembra 1903,« ko sta brata Wright v Kill Devil Hills v Severni Karolini izstrelila svoje prvo letalo, so dejali v izjavi.

Prvi slovenski polet: Rusjan je bil prvi slovenski letalec. Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom Josipom Rusjanom-Pepijem na Vipavskem. Po njem je poimenovano Letališče Edvarda Rusjana Maribor, poleg tega pa tudi goriški aeroklub. vir: Wiki

Brata sta uporabila nebeljeni muslin, bombaž, ki sta ga napela čez krila letala. Ingenuity nosi košček te tkanine, ovit v izolacijski trak in pritrjen na kabel v helikopterju. Zgodovinski park Carillon v Daytonu v zvezni državi Ohio je z levega krila letala zbral majhen košček blaga, velikosti poštne znamke in ga na prošnjo NASA podaril za to zgodovinsko misijo.

»Wilbur in Orville Wright bi bila vesela, če bi vedela, da bo majhen košček njihovega letala Wright Flyer I iz leta 1903, stroj, ki je začel vesoljsko dobo z nekaj sto metri leta, letel po Marsu,« sta povedala Amanda Wright Lane in Stephen Wright, pranečakinja in pranečak bratov Wright.

To ni prvi delček Wright Flyerja I, ki je potoval v vesolje. Po poročanju Nase je Apollo 11 med letom na Luno leta 1969 prav tako nesel košček bombaža kot tudi drobec lesa letala bratov Wright.