ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Kje in kdaj lahko darujem kri?

V Sloveniji potrebujemo povprečno od 300 do 350 krvodajalcev dnevno, kar je približno toliko ljudi, kot ima prebivalcev občina Hodoš.

Preden odideš na odvzem krvi je priporočljivo, da pogledaš trenutne zaloge krvi. Na odvzem krvi lahko prideš v okviru rednih krvodajalskih akcij Rdečega križa, lahko pa daruješ tudi v delovnem času transfuzijske službe (v Ljubljani vsak delovni dan od 7.00 do 15.00, sreda do 17.00).

Če se odločite, da boste kri darovali kot večja skupina (nad 10 oseb) pa prosijo, da se o tem pogovorite s službo za krvodajalstvo.

Darovanje krvi ni noben bav bav. Predvsem pomembno je, da zjutraj nekaj pozajtrkuješ. Ob vsakem obisku moraš imeti s seboj osebni dokument (osebno izkaznico, potni list, …), ki ga boš predložili ob vpisu. Tam te bodo tudi vprašali če potrebuješ potrdilo, da si daroval kri (potrebujejo predvsem zaposleni, saj ta dan dobijo prost).

Po vpisu ti bodo preverili koncentracijo hemoglobina v krvi in ti ob prvem obisku določili orientacijsko krvno skupino AB0. Skupaj z zdravnikom boš pregledal medicinski vprašalnik in izmerili ti bodo krvni pritisk. Na podlagi opravljenih meritev in medicinskega vprašalnika se potem odločijo o primernosti za darovanje krvi.

Sam odvzem traja od 5 do 10 minut in praviloma ni boleč. V bistvu kar zelo hitro mine, vedno je ob tebi kakšen prijeten sogovornik. Vbodno mesto naj ostane previto s kompresijskim povojem vsaj dve uri po končanem odvzemu. Ko oddaš kri greš v jedilnico na sendvič (na nekaterih terenskih tudi topel obrok) in sok.

Potem lahko oddideš z občutkom, da si naredil nekaj dobrega in super. Če si študent, se lahko vrneš čez 3 mesece, če si študentka pa čez 4 mesece.

Kar pogumno, nikoli ne veš, kdaj boš TI potreboval KRI!

Globalno

Darovanje krvi sega že kar nekaj stoletij nazaj. Prvi darovalci krvi naj bi bili trije desetletni dečki, ki so darovali kri papežu Inocencu VIII., po navodilih papeževega zdravnika Giacoma di San Genesia, leta 1492. Po njej naj bi dečki in papež umrli. Pravijo, da je zgodba po vsej verjetnosti izmišljena.

Prva popolno dokumentirana transfuzija je potekala v Franciji leta 1818, kjer je ovca bila darovalec krvi 15–letnemu dečku, ki je nato tudi preživel. Prva popolno dokumentirana transfuzija človek – človek pa se je zgodila v Angliji, kjer so poškodovanemu vbrizgali kri večih darovalcev. Poškodovanec je malo zatem umrl.

Leta 1901 so bile odkrite krvne skupine A, B in C (ki se je kasneje spremenila v 0), leto kasneje so identificirali še skupino AB. Leta 1914 so znanstveniki ugotovili, da dodatek sodijevega citrata deluje kot sredstvo proti strjevanju in ga začeli dodajati v darovano kri, da so jo lahko shranjevali za več časa.

Prvo shranjevanje krvi je potekalo leta 1917, ko so vojaki vnaprej zbrali kri za bitko pri Cambraiju med prvo svetovno vojno. Med letoma 1930 in 1940 so odkrili skupino Rh. Darovanje krvi se je začelo razvijati, ustanavljati so se začeli centri za zbiranje krvi in ustanavljati zveze krvnih bank.

Lokalno

V Sloveniji se je darovanje krvi pričelo že pred drugo svetovno vojno, bolj organizirano pa kasneje. Četrtega junija 1945 so pri nas konzervirali prvih 19 steklenic krvi prostovoljnih darovalcev. Ta mejnik na področju transfuzijske stroke in krvodajalstva praznujemo kot dan slovenskega krvodajalstva. Zabeleženih imamo več kot 5 milijonov darovalcev krvi, ki so mnogokaterim rešili življenje ali omogočili zdravljenje.

V Sloveniji ima skupino A približno 40 % ljudi, B 15 % in AB 7 %. Približno 18 % ljudi je Rh D – negativnih, kar pomeni, da lahko kri prejmejo le od Rh D – negativnih krvodajalcev.

Koliko in kolikokrat

Letno Slovenija beleži 1180 krvodajalskih akcij, od tega 380 krvodajalskih akcij na terenu. Malo manj kot polovico vse zbrane krvi se zbere na terenskih akcijah. V enem letu beležimo 97 000 odvzemov krvi, prijavljenih imamo 110 000 krvodajalcev. V enem se pridruži približno 10 % novih krvodajalcev. Moški bolj pridno darujejo kri, saj je 66 % darovalcev in 34 % darovalk.