Je slovenski državni praznik in dela prost dan. Izhajal naj bi iz krščanskega praznika po imenu “Vsi sveti”, ko katoličani 1. 11. slavijo vse svetnike in rajne (umrle). Po nekaterih navedbah naj vsebina krščanskega praznovanja Vseh svetih ne bi bila istovetna z namenom državnega praznika poimenovanega Dan mrtvih (oziroma Dan spomina na mrtve), saj katoličani slavijo vse žive, ki so po smrti na Zemlji odšli k Bogu. Korenine tovrstnih praznikov pa segajo v čas pred krščanstvom. Že od nekdaj je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, saj so ljudje verjeli, da se njihove duše v dolgih nočeh vračajo na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali, dneve pa je prežemala molitev, ki so jo izvajali predvsem reveži in otroci. Ti so hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom.

Ne moremo mimo sveč

Slovenci smo poleg Hrvatov in Poljakov največji potrošniki nagrobnih sveč na prebivalca na svetu! Prav je, da se poklonimo umrlim bližnjim, a na ta način ne bi smelo trpeti okolje in posledično tudi naše prihodnje generacije. V Sloveniji je ravnanje z odpadnimi svečami namreč še vedno neučinkovito urejeno. Izkazovanje žalovanja oziroma obujanja spominov na mrtve lahko opravimo tudi zgolj z obiskom grobov, druženjem s svojci in obujanjem spominov skupaj z njimi.

Dan reformacije je od leta 1992 dalje slovenski državni praznik in dela prost dan (juhu!). Kdo je zaslužen za to, da smo na ta dan prosti?

Na ta danes obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo Slovenci dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar. V tem času se je v Nemčiji odvijala reformacija, katere začetnik je bil Martin Luther. Gotovo zna marsikdo te letnice in imena na pamet še iz osnovne oziroma srednje šole, zato se raje lotimo malo manj znanih stvari – ali pa tovrstna dejstva obrnimo na glavo!

Nekaj o Martinu Luthru

1. Legenda o 95. tezah oziroma zahtevah, ki naj bi jih Martin Luther pribil na vrata Wittenberške cerkve so zgolj to – legenda!
2. Martin Luther je imel pravzaprav drugačen priimek. Njegov rojstni priimek se je glasil Luder, vendar naj bi si ga spremenil v času, ko se je odločil ukrepati zoper takratne cerkve. Luther namesto Luder pooseblja grško besedo za svobodo.
3. Martina Luthra je pri njegovih 21-letih zajela močna nevihta in takrat je pri svetnici Ani prosil za milost ter preživel, zato se je odločil postati menih.

Pa še nekaj zanimivosti o našem Primožu Trubarju

1. Primožev oče je bil eden izmed najpomembnejših ljudi v vasi, kar je dobro vplivalo na Primoževo prihodnost, saj se je ta lahko šolal le z dovoljenjem Turjaškega grofa. Primožev oče je bil mlinar v mlinu grofov Turjaških poleg tega pa še tesar in cerkovnik oz. ključar cerkvice Sv. Jerneja.
2. Škof Bonomo je Primoža izredno cenil in mu je že pri devetnajstih predal župnijo Loka pri Zidanem mostu.
3. Abecednik in Katekizem sta bila napisana v »vindskem« ali slovenskem jeziku (in windischen sprach), a v gotski pisavi. A težave so nastopile, ko je hotel obe knjigi natisniti. V Nurnbergu tiskarji zaradi strogih določil niso hoteli natisniti verske knjige, še posebej pa ne take, ki je niso razumeli.

Ljudje hitro podležemo duhu časovnega obdobja. Pred nami sta dva velika praznika. En državni, drug pa bolj duhovni in družbeni, s koreninami iz časov Keltov. Noč čarovnic je čas megle, temnih noči z polno luno, zavijanjem volkov in občutka mističnega. Zato smo za vas pripravili seznam (knjižnih in filmskih) del, ki vas morda ne bodo prestrašila, vas bodo pa spravila v vzdušje strašljivega praznika.

Dracula

Magnum opus irskega pisatelja Brama Stokerja nas popelje v čas ter kraj viktorijanske Anglije in davnih transilvanskih gor in gradov. Knjiga je napisana kot zbirka dnevnikov, časopisnih člankov in pisem. Pripoveduje zgodbo vampirskega grofa Drakule, ki odpotuje v London, da bi nadaljeval svoje prekletstvo. Roman je bil eden prvih svoje vrste in rodil vampirski žanr grozljivk. Poleg tega pa s svojo »gotičnostjo« in duhom bralca spodbudi, da se vživi v vzdušje noči čarovnic.

Roman pa je bil seveda tudi prenesen na filmska platna. Verzij je toliko, da si zaslužijo lasten seznam. Za ogled pred nočjo čarovnic pa najbolj priporočamo film Dracula (1992) izpod mojstrskih rok Francisa Forda Coppole.

Frankenstein

Mary Shelley je imela komaj 18 let, ko je začela pisati njen najslavnejši roman. Roman se vrti okoli znanstvenika Viktorja Frankensteina, ki ustvari novo življenje in se s tem poda v igro boga. Pošast (mnogo ljudi zmotno zameša, da je pošasti ime Frankenstein) postane znanstvenikovo prekletstvo, ko se njena nežna duša prelevi v nekaj popolno drugačnega zaradi ozkoglednosti zunanjega sveta. Knjiga v bralcu zbudi občutke nadnaravnega, prepovedanega in celo trpljenja.

Oboževalci filma lahko zgodbo Frankensteina doživi skozi mnogotere različice, a na žalost so redke zveste romanu.

Noč čarovnic

»Slasher« filmi niso kaj posebej umetniško priznani filmi. Vsako leto jih izide večje število in so po navadi na hitro spacani skupaj, tako da se vidi tudi poceni produkcija. A ljudje jih obožujejo. So hitra in preprosta vsebina za strašljive večere. A kljub umetniškim kritikam so nekateri »slasherji« dobili kultni status.

Noč čarovnic režiserja in scenarista Johna Carpenterja je eden izmed takih filmov. Manjše ameriško mesto se pripravlja na noč čarovnic, medtem pa iz bližnje norišnice izgine otroški morilec. Kakršno koli nadaljnje opisovanje bi pokvarilo napetost, ki jo film tako dobro gradi.

Mačje pokopališče

Če bi želeli, bi cel seznam napolnili z deli Stephena Kinga. King ima neke vrste položaj botra vseh modernih grozljivk, filmskih ali pa knjižnih. A najbolj grozljivo delo izpod njegovega peresa mora biti Mačje pokopališče, ki je doživelo tudi zvesto filmsko priredbo.

Družina se preseli v majhno mesto, v hišo poleg ceste, na kateri divjajo tovornjaki. Ti tovornjaki na žalost pobijejo ogromno domačih živali. Zato so otroci v gozdu zgradili pokopališče za njihove povožene ljubljenčke. Ko za to pokopališče izve družina, naletijo na opozorilo. Naj pazijo, kaj pokopavajo tam.

Pasji vojaki

Britanski film, ki ni ravno dobil priznanja, ki si ga zasluži. Skupina britanskih vojakov je poslana v škotska višavja, kjer naj bi imeli vojaško vajo z SAS (britanske specialne enote). A ko naletijo na poklane SAS-ovce, vojake zajeme panika in nemir. Nemir seje tudi edini preživeli pripadnik SAS, ki pa je glede identitete napadalcev kriptičen in skrivnosten.

Vojaki kmalu ugotovijo, da imajo »zasledovalce« in doživijo posamične napade. Skupaj z civilistko se zatečejo v ruralno hišo in se pripravijo na spopad z nečim, na kar jih ni mogel pripraviti noben vojaški trening. Sledi bitka za preživetje z brutalnimi pripadniki noči.

Intervju z vampirjem

Mogoče bi roman Anne Rice težko določili kot pravo grozljivko. Toda v sebi ohranja in vzbuja toliko elementov, ki sovpadajo z nočjo čarovnic, da bi bilo škoda to delo izpustiti. Knjiga se namreč kopa v mističnem in je prepojena z melanholijo, duševnim trpljenjem ter gotično vsebino.

Kakor namiguje naslov, roman prikaže intervju z vampirjem. Kaj vse je doživel, kdo je bil. Zakaj je tak in zakaj sovraži to, kar je. Med vso temačnostjo se skriva tudi pogled na človeško smrtnost  in zanikanje lastne narave. Roman je bil tudi prenesen na filmski trak in to zelo učinkovito. Če si želite za noč čarovnic podoživljati dušne bolečine, meglene noči in tragičnost nesmrtnosti, je to delo ravno pravo za vas.

Katerikoli film o zombijih

Zombiji so že zdavnaj izgubili grozoto. Na žalost so bili že prevečkrat upodobljeni in so zato postali klišejski. A za noč čarovnic so še vedno nepogrešljivi. Ali si jih zaželite zato, da bi vas spravili v gnus ali pa zaradi tega, ker je zabavno gledati, kako jih herojski preživeli ubijajo na najbolj domiselne načine. Zato predlagamo, da je kvaliteten film o zombijih, pokovka in skupina prijateljev način, kako preživite naslednje večere.

Zodiac

Film in več knjig po resničnih dogodkih? Na žalost je svet okoli nas velikokrat bolj strašljiv kakor pošasti na naših televizijskih ekranih. Zodiac je bilo novinarsko ime za morilca, ki je moril v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja na območju severne Kalifornije. Njegovi umori so bili naključni in vsak dokaz, ki ga je policija našla, je postavil več vprašanj kot odgovorov. Osumljencev je bilo več in nekateri so za odkrivanje identitete morilca tudi po koncu njegove kariere zapravili celo življenje. Zakaj? Ker morilca niso nikoli prijeli.

Film ta napeti lov prikaže tako pristno in strastno ter uspe prestrašiti tudi brez uporabe »jumpscarov«. Zakaj ga naredi primernega za noč čarovnic? Ker te pusti na trnih in ti v glavo vcepi, da ne ujamemo vedno pošasti, ki je ne moremo prepoznati, saj izgleda kakor mi. Da smo lahko tudi mi naslednja žrtev take pošasti. Ter da nikoli ne moreš vedeti, kdo je takih stvari sposoben.

Osmi potnik

Ta filmska mojstrovina združi strah pred tesnimi prostori, temo, brezupnost in primarna instinktivna bitja, ki si ljudi želijo uporabiti kot inkubator za svoj podmladek. Film tudi lepo zlije skupaj znanstveno fantastiko in rodi čisto svoj podžanr. Vesoljsko plovilo potuje proti Zemlji. Ko računalnik na krovu zazna signala iz bližnje lune, prebudi posadko. Posadka se odpravi preiskovat izvor signala, a na vesoljsko ladjo se vrnejo z nečim, kar jih popelje v igro lovca in plena.

Napetost v filmu ne popusti niti za trenutek in gnusoba je prvovrstno prikazana. Film je bil tudi eden izmed prvih, ki je v čevlje trdoživega in nepremagljivega heroja postavil žensko.

Podzemlje

Čeprav bi filme iz te franšize prej uvrstil med akcijo kakor grozljivke, je le ta poplavljena z duhom noči čarovnic. Srednjeevropsko mesto z gotično arhitekturo, konstanten dež in megla, dvorci, ruševine, tisočletna vojna med vampirji in volkodlaki …  skratka vse, kar potrebujemo za pravo vzdušje tega praznika.

Med vampirji in volkodlaki se bije že tisočletna vojna. Vampirji še vedno živijo aristokratsko v dvorcih ter se poleg bojevana prepuščajo amoralnim zabavam v svojih vilah, medtem ko volkodlaki životarijo po kanalizacijah. A v konflikt pride figura, ki lahko prevrne tehtnico tega boja. Kmalu po ogledu boste začutili ščemenje po tem, da si oblečete dolg usnjen plašč in zapozirate s polno luno v ozadju.

Ko jagenjčki obmolknejo

Obstaja neka vrst strahu, ki ga ne povzročajo duhovi, vampirji ali pa vesoljci. Povzročajo ga ljudje. Psihopati. Sociopati. Ti ljudje povzročajo v nas strah nepredvidljivosti in nas prestrašijo, ker čutimo, da nekaj ni v redu. A kaj? Če vam zadiši psihološka groza, vam priporočamo Ko jagenjčki obmolknejo (knjigo ali film).

Zgodba sledi kadetinji FBI-ja, kateri je naložena naloga sodelovanja z serijskim morilcem in kanibalom za zapahi, pri prijetju drugega serijskega morilca. A kaj kmalu kadetinja ugotovi, da ji ne bo uspelo skriti vpogleda v njeno lastno preteklost in mentaliteto s strani bivšega psihologa, ki mu posebej diši človeško meso.