ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Ljubljana, 25. maj 2018 – Mladi slovenski vplivneži, med njimi tudi Dunking Devils, Pižama, Ciril Komotar in Lepa afna, so se ta teden zbrali in posneli spletni video, s katerim nagovarjajo svoje vrstnike k udeležbi na volitvah. Volilna udeležba mladih je pri nas namreč izjemno nizka, kar se odraža v vključevanju mladih k oblikovanju politik. Video, ki je del kampanje Mladinskega sveta Slovenije (MSS), je že zaokrožil po spletu.

MSS v okviru projekta Partycipiraj s sloganom “Manj poziraj, več participiraj!” poziva mlade k aktivnemu državljanstvu. Mlade v videu nagovorijo vlogerka Lea Filipovič (Lepa afna), vloger Ciril Komotar (Komotar minuta), stand up komik in improvizator Rok Bohinc, plesalci Artifex, akrobati Dunking Devils, Flipping Art in F&B Acrobatics, manekenka Laura Škvorc, finalisti Slovenija ima talent LED Motion, ter komik in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama. Upajo, da bodo tako mlade spodbudili, da vzamejo prihodnost v svoje roke in se naslednjo nedeljo odpravijo na volišča.

Tin Kampl, predsednik MSS:

“Namen kampanje Partycipiraj je nagovarjati mlade k politični in splošni družbeni aktivaciji. Z videom, ki smo ga ustvarili s pomočjo Dunking Devils in drugih znanih Slovencev, želimo mlade nagovoriti preko kanalov, ki so jim blizu in jih redno uporabljajo. Veseli smo vseh podpornikov projekta, ki jih mladi prepoznavajo kot vzornike in so se bili pripravljeni izpostaviti ter mlade nagovoriti s to pomembno tematiko. Pomembno je, da se mladi volitev udeležimo, saj je volilna udeležba mladih v Sloveniji izjemno nizka, kar se odraža tudi v upoštevanju mladih pri oblikovanju politik. Več kot nas bo šlo na volitve, bolj bo glas mladih slišan in posledično tudi upoštevan. Vzemimo prihodnost v svoje roke!”

Maks Veselko, akrobat Dunking Devils:

“Mladim je vseeno za politiko, zato je politiki vseeno za mlade. A je to prav? Treba je prekiniti destruktivno pasivnost mladine, ki je “obupala nad politiko” ali pa je “pač ne zanima”. Ko bomo dali glas od sebe, bomo slišani, nič prej! Spodbujanje volilne udeležbe je prvi korak od mnogih, potrebnih v tej smeri.”

Lea Filipovič, avtorica vloga Lepa afna:

“K projektu sem se priključila, ker tudi sama premalo pozornosti posvečam politiki in volitvam. Mladi smo danes glede te teme, kot da se nas ne tiče. Pozabljamo, da vsak glas šteje. Tudi naš, zato je pomembno da se informirano in gremo volit. Za našo krasno Slovenijo in prihodnost!”

Boštjan Gorenc – Pižama, komik in prevajalec:

“Politiki z nižanjem ravni javnega diskurza državljanom uspešno gabijo politično udejstvovanje. Tudi sam sem se že zalotil, da načrtno tišam politični šum, čeprav se zavedam, da je to nespametno. Z zmanjševanjem zanimanja ljudi za politiko in nizko udeležbo se uspešno ohranja status quo vladajočih elit, dogajanje pa lahko razburkamo samo, če stopimo do volišča in obkrožimo tistega, za katerega menimo, da bo najbolje zastopal naše interese. Še bolj pa, če seveda kandidiramo kar sami. Za te volitve smo za slednje že prepozni, a še vedno se tvoj glas lahko sliši z obkroženo številko na volilnem lističu. Ne dovoli, da drugi odločajo namesto tebe!”

Za več informacij se obrnite na pr@mss.si (040-797-994).

Mladinski svet Slovenije

Del mladih se tudi danes zelo zanima za politiko, problem pa je v slabem glasu politike, ki pa precej mladih povsem odvrne stran od politike. Zavedati se moramo, da vsi soustvarjamo našo skupnost- družbo. V Gibanju Zedinjena Slovenija imamo v programu ljudovlado, katere neobhodna posledica bo, večje zanimanje vseh slojev ljudi in generacij za politiko.

1. Ali v svoj program vključujete tudi urejanje položaja mladih (ne samo
študentov)?
Seveda. Želimo prenovo šolstva, ki bi mlade usmerile v praktična znanja in učenje poklicev. V vzgojo ustvarjalnega razmišljanja in umetniškega ustvarjanja. Želimo, da šola postane vrednota tako za mlade kot odrasle in ne kot danes, za mnoge nujno zlo.

2. Kakšne imate načrte za urejanje študentske problematike (študentsko
delo, bivanje, prehrana)?

Študentom je treba omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj v času študija, za kar je treba vzpostaviti primerna pravila, kot je omejitev tedenske delovne obremenitve – s tem preprečimo nadomeščanje rednih zaposlitev s študentskim delom, poleg tega pa tudi delo v smeri za katero se študent izobražuje. Študent lahko ob delu ugotovi, da želi drugo smer študija ali da potrebuje dodatno smer študija. Študiranje ob delu pri človeku vzpostavi razmišljanje o uporabi novih znanj pri delu in obratno radovednost teorije v zvezi s konkretnimi nalogami ali težavami pri praktičnem delu.

Študentskih domov je premalo, smiselno bi bilo postaviti dodatne študentske domove. Smiselno bi bilo postopno prestavljanje fakultet iz mestnih središč na obrobje mest, kjer bi bili poleg študentski domovi.

Študentsko prehrano so nekoč primerno urejali študentski boni. Danes je subvencija za študentsko prehrano premajhna in temu primerno študentski boni dražji.

3. Ali se vam zdi, da se mladi danes dovolj zanimajo za politiko? Kaj bi
lahko izboljšali na tem področju?

Del mladih se tudi danes zelo zanima za politiko, problem pa je v slabem glasu politike, ki pa precej mladih povsem odvrne stran od politike. Zavedati se moramo, da vsi soustvarjamo našo skupnost- družbo. V Gibanju Zedinjena Slovenija imamo v programu ljudovlado, katere neobhodna posledica bo, večje zanimanje vseh slojev ljudi in  generacij za politiko. Gre se za vključenost in upoštevanje, naproti današnji aroganci in zastrtim povezavam. Zato vas vabimo… VSI NA VOLITVE!

Mlade je potrebno spodbuditi k politični participaciji po poti informiranja in ozaveščanja in jih vključiti v procese odločanja tako na lokalni kakor tudi na nacionalni ravni.

Ali v svoj program vključujete tudi urejanje položaja mladih?

Predsednik stranke Andrej Čuš je najmlajši poslanec v zgodovini Republike Slovenije in temu primerno postopa tudi v svojem političnem delovanju. Največji problemi mladih so zagotovo na področju osamosvajanja, zaposlovanja ter stanovanjskega vprašanja. Zaradi tega se na letni ravni več kot 8000 mladih odloči zapustiti državo. Naše prioritete na tem področju so tri, in sicer:

1)      Davčna razbremenitev po avstrijskem modelu, davčne počitnice za mlade in davčna oprostitev zagonskih podjetij po nizozemskem modelu.

2)      Nova nacionalna strategija stanovanjske politike, ki se bo usmerila v gradnjo stanovanj, s katerimi bo normalizirala cene na trgu, kjer se trenutno napihuje balon.

3)      Korenite spremembe študentskega dela in negotovih oblik zaposlitev, saj si ne moremo več privoščiti tega, da so mladi prisiljeni v podaljševanje študija in kupovanja statustov samo zato, da dobijo/imajo delo.

Kakšne imate načrte za urejanje študentske problematike?

Naša prioriteta v prihodnjem sklicu Državnega zbora RS je, tako kot smo zgoraj zapisali, korenita sprememba študentskega dela in instituta študentskega servisa. Veliko mladih si stroškov življenja ne more privoščiti, saj so se starši znašli v primežu katastrofalnih razmer na trgu dela, zato je potrebno sprožiti diskusijo in poiskati širši konsenz o pilotnem projektu UTD za študente. Študenska prehrana in bivanje so dobro urejeni, saj s tem omogočajo vsakemu študentu, da študira. Je pa potrebno okrepiti projekte kot so študentski tolar, saj pri nas še vedno obstaja veliko mladih, ki si študija navkljub štipendijam, cenejšemu bivanju in prehrani ter subvencionirani vozovnici, ne morejo privoščiti.

Ali se vam zdi,  da se mladi dovolj zanimajo za politiko? Kaj bi lahko izboljšali na tem področju? 

Mladi izražajo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva in se v primerjavi s povprečjem EU bistveno manj zanimajo za politiko in politično participacijo, a se na drugi strani krepi protestni potencial in udejstvovanje v individualiziranih oblikah politične participacije (informacijska tehnologija). Konvencionalna politična participacija mladih je pod povprečjem EU, in v 21. stoletju tendenčno upada, temu primerni so tudi rezultati, saj mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najnižji pomen v njihovem življenju in zgolj 14 % verjame, da se spozna na politiko. Mlade generacije so bolj vključene v ad hoc oblike participacije, kot so na primer forumi in interaktivne aplikacije, glasovanje po spletu, sodelovanje v skupinah pritiska, ki se oblikujejo na socialnih omrežjih.

Mlade je potrebno spodbuditi k politični participaciji po poti informiranja in ozaveščanja in jih vključiti v procese odločanja tako na lokalni kakor tudi na nacionalni ravni. Poznamo tri pristope k participaciji mladih (kot ciljna skupina, kot sodelavci in kot pobudniki). V stranki Andreja Čuša in Zelenih Slovenije mlade naslavljamo skozi prizmo vseh treh pristopov, saj v naši stranki odločajo, sodelujejo in so ciljna skupina.

Kako lahko premagamo ovire pri participaciji mladih? Potrebno je spremeniti percepcijo in vrednote družbe, njenih članov ter ključnih nosilcev interesov odločanja in mladih, zlasti s pomočjo dialoga, oblikovati okolje, naklonjeni participaciji mladih, krepiti položaj mladih v družbi in ključno, to je omogočiti e-volitve po vzoru Estonije.

Kar se tiče zanimanja mladih za politiko je to premajhno, zato pa obstajajo številni razlogi. Od tega, da nekaterih področje politike enostavno ne zanima, kar je v določeni meri napačna percepcija o dejanskih vzvodih politike, tudi šolskega sistema, pomembno pa je tudi, da se zaradi ugleda politike v Sloveniji mladim pogosto zdi, da ne morejo nič spremeniti, kar pa tudi ni res.

Ali v svoj program vključujete tudi urejanje položaja mladih?

V programu imamo posebno točko, ki se navezuje na mlade – Glas mladih za Dobro državo!, v kateri se dotikamo pomembnih tematik kot so študentsko delo, bivanje itd.

Kakšne imate načrte za urejanje študentske problematike (študentsko delo, bivanje, prehrana)?

Študentsko delo je v Sloveniji, v primerjavi z nekaterimi ostalimi evropskimi državami, kjer študentskega dela kot takega sploh ne poznajo, zelo razširjeno. Študentsko delo za študente predstavlja dodaten dohodek, s katerim si lahko privoščijo študij, poravnajo stroške, prihranijo za prihodnost, ali denar uporabijo zgolj za bolj kakovostno življenje. Delodajalcem pa študentsko delo daje možnost za še večjo togost pri zaposlovanju mladih.V prihodnosti bi bilo vsekakor potrebno prevetriti pravno podlago za študentsko delo v smeri, da bi se le to opravljalo neposredno preko delodajalca, ki bi s potencialnim delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Mladi Dobre države verjamemo, da se lahko ‘zdravljenje' bolezni začne šele, ko izrežemo ‘tumor', ki je v tem primeru korupcija v naši državi. Treba je presekati lovke kapitala, da bodo institucije začele ponovno služiti državljanom, ne pa kapitalu. Dejansko reševanje posameznih problematik je še najmanjša ovira, ko je sredstev dovolj in ne odtekajo. Trenutno država služi predvsem ozki eliti, ki pa se bo branila z vsemi štirimi, da pridobljene ugodnosti obdrži. Čas je, da si državljani ugrabljeno državo vzamemo nazaj.

Ali se vam zdi, da se mladi danes dovolj zanimajo za politiko? Kaj bi lahko izboljšali na tem področju?

Kar se tiče zanimanja mladih za politiko je to premajhno, zato pa obstajajo številni razlogi. Od tega, da nekaterih področje politike enostavno ne zanima, kar je v določeni meri napačna percepcija o dejanskih vzvodih politike, tudi šolskega sistema, pomembno pa je tudi, da se zaradi ugleda politike v Sloveniji mladim pogosto zdi, da ne morejo nič spremeniti, kar pa tudi ni res. Z večjo participacijo bi v Državni zbor prišli bolj kredibilni ljudje, ki bi v večji meri zastopali interese mladih.

Zanimanje mladih za politiko je po našem mnenju premajhno, kar se kaže tudi v udeležbi na volitvah. Po nekaterih podatkih kar 60 odstotkov mladih med 18 in 24 letom ne hodi na parlamentarne volitve. To je žalostno dejstvo, da mladi nimajo toliko interesa, da bi sodelovali pri odločanju o tem, v kakšni državi bodo živeli.

Ali v svoj program vključujete tudi urejanje položaja mladih?

V programu SLS smo področju mladih namenili velik poudarek, saj se zavedamo, da sedanji šolski sistem v večini primerov ne »proizvaja« zaposljivega kadra, mladi ne dobijo tistih znanj, ki jih zaposlovalci iščejo ali pričakujejo, in tako je danes izobraževanje za delo pogosto na ramenih delodajalcev. Zato tudi raje zaposlujejo delavce z nekaj delovne dobe in izkušnjami kot mlade po končanem izobraževanju. To bomo v SLS spremenili, saj naša reforma šolstva predvideva večje povezovanje sekundarnega in terciarnega izobraževanja z gospodarstvom. To pomeni, da bodo dijaki in študenti že med izobraževanje sodelovali s posameznimi podjetji, projektno reševali izzive, s katerimi se podjetja soočajo, poleti pri njih opravljali prakso in tako že med izobraževanjem navezali pomembne stike z bodočimi delodajalci. Prehod na trg delovne sile bo tako bistveno lažji in hitrejši, saj bodo mladi že seznanjeni z delom v določenem podjetju, podjetje bo poznalo bodoče sodelavce in bodo lažje našli primeren kader za določeno delovno mesto. Poleg tega bomo delodajalce, ki bodo dve leti pred upokojitvijo starejšega zaposlenega kot njegovo zamenjavo zaposlili mlajšega delavca do 30 let z namenom mentorstva, za ti dve leti oprostili plačila vseh davkov in prispevkov za oba – mentorja in nadomestnega delavca. Korak v pravo smer vidimo tudi v uvedbi mojstrskih šol. Kot prvo tako šolo so projektno uvedli v Srednješolskem centru Krško-Sevnica v okviru projekta Master5, za katerega so skupaj s projektnimi partnerji prejeli tudi evropska sredstva. Mojstrsko šolo, ki jo uvajajo, in ki poudarja dualni sistem izobraževanja ter omogoča malim in srednje velikim podjetjem pridobiti usposobljen kader s praktičnimi znanji in veščinami, bodo v Krškem razvijali v skladu s ciljem projekta, ki je: izboljšanje zaposljivosti mladih in prispevek k povečanju gospodarske konkurenčnosti. S projektom se uresničuje tudi zgodba Zavezništva za mlade, ki jo je kot pobudnik v Slovenijo pripeljal evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič.

Kakšne imate načrte za urejanje študentske problematike (študentsko delo, bivanje, prehrana)?

V našem programu dobrega gospodarja imamo zapisano, da so študentje pomembna družbena skupina. Omogočena jim mora biti avtonomija združevanja v študentske organizacije na podlagi temeljne ustavne svobode do združevanja. V SLS si prizadevamo za možnost, da se študentje sami organizirajo, se odločajo za članstvo v študentskih organizacijah ter ustanavljajo študentske organizacije. Za avtonomno delovanje študentskih organizacij je treba ohraniti oziroma zagotoviti avtonomen vir financiranja. Študente je treba spodbujati k ustvarjalnosti, omogočiti jim je treba družbeno udejstvovanje in jih obravnavati kot enega od partnerjev v visokošolskem prostoru. V SLS zavzemamo za štipendiranje naših najboljših študentov, da dokončajo študij in raziskujejo na najuglednejših univerzah in drugih institucijah v tujini. Njihovo oplemeniteno znanje in izkušnje lahko nato predstavljajo pomembno gospodarsko in razvojno prednost. Študentsko delo vidimo kot možnost za pridobivanje izkušenj in način za finančno osamosvajanje, zato ga podpiramo. Tudi za študentsko prehrano je po našem mnenju dobro poskrbljeno, prizadevali pa si bomo za povečanje kakovosti hrane z uvajanjem lokalno pridelane hrane – zato bomo predlagali spremembo zakona o javnih naročilih. Z izgradnjo novih študentskih domov bi zagotovili zadostno število postelj, da študentom ne bi bilo treba najemati sob pri zasebnih ponudnikih oziroma bi se zaradi manjšega povpraševanja od ponudbe cene najema morale znižati.

Ali se vam zdi, da se mladi danes dovolj zanimajo za politiko? Kaj bi lahko izboljšali na tem področju? Zanimanje mladih za politiko je po našem mnenju premajhno, kar se kaže tudi v udeležbi na volitvah. Po nekaterih podatkih kar 60 odstotkov mladih med 18 in 24 letom ne hodi na parlamentarne volitve. To je žalostno dejstvo, da mladi nimajo toliko interesa, da bi sodelovali pri odločanju o tem, v kakšni državi bodo živeli. Zaupanje v politiko strmoglavlja iz volitev v volitve, zato moramo ta trend ustaviti in ga obrniti navzgor. Zato v SLS ne dajemo praznih obljub, ampak trdne zaveze – sobivamo varno, znamo gospodarno in delujemo lokalno. Z odpravo korupcije, klientelizma, z uveljavitvijo enotnih meril za vse državljane in razvojno usmerjeno vlado verjamemo, da nam bo to uspelo. Program SLS je tak in lahko si ga preberete tudi na tej povezavi: http://www.sls.si/wp-content/uploads/2018/05/SLS_ProgramDobregaGospodarja2018.pdf