ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Na Univerzi v Ljubljani so 8. decembra, ob zaključku Tedna Univerze, prvič podelili štipendije Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana. Desetim nadpovprečno nadarjenim študentkam in študentom Univerze v Ljubljani sta štipendije podelila rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič in predsednik uprave Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana Dino Bauk.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je poudaril, da se želi z izročenimi štipendijami še posebej zahvaliti in spodbuditi prejemnike, da se še naprej potrjujejo v pridobivanju novega znanja in to znanje delijo s svojimi kolegi. »Odlika univerze in akademske skupnosti študentov je v čim boljši izvedbi študijskih programov ter osvojitvi znanja in kompetenc, ki jih programi ponujajo. Dodatna odlika pa je v preseganju zahtev in pričakovanj, ki izhajajo iz študijskih programov. Rezultat naj bo osebnostno dozorevanje, ki se kaže v odgovornem odnosu do dela, do ljudi in okolja.«

Predsednik uprave Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana Dino Bauk je izpostavil pomen demokratične družbe, izobrazbe in solidarnosti ter na kratko predstavil Univerzitetno ustanovo in inštitut UDESIN, projekt Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana, ki spodbuja medresorski in medgeneracijski dialog o družbeno-socialnih temah. »Univerzitetna ustanova ing. Lenarčič Milana je nastala na osnovi oporoke, ki jo je ing. Lenarčič napisal 3. oktobra 1943, in ima dve osnovni postavki: prva je ustanovitev in vzdrževanje inštituta UDESIN, ki bo duhovno središče slovenskega demokratskega in socialnega življenja s šolo za vzgojo govornikov oziroma bo na druge načine izpolnjeval voljo ustanovitelja ustanove, izraženo v oporoki, druga pa podeljevanje štipendij slovenskim študentom Univerze v Ljubljani z nadpovprečno nadarjenostjo, v skladu z voljo ustanovitelja, izraženo v oporoki.«

Štipendije Milana Lenarčiča so podelili za obdobje enega leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja v naslednjih študijskih letih. Letos se je na razpis prijavilo 32 študentk in študentov Univerze v Ljubljani. Vloge je  ovrednotila univerzitetna komisija, ki ji je predsedovala prof. dr. Smiljana Komar. O izboru štipendistov je povedala: »Upravi Ustanove smo zato predlagali, da razdeli vsa razpoložljiva sredstva za študijsko leto 2017/2018, kar znaša 60.000 evrov. Vrednost posamezne štipendije, ki jo prejme deset študentov, znaša 6.000 evrov. Dva od prejemnikov sta vpisana na doktorski študij, ostalih osem pa na magistrski študij. Štipendije so namenjene kritju stroškov študija, člankov v strokovnih in znanstvenih publikacijah, udeležbe na študentskih seminarjih in srečanjih ter drugih študentskih aktivnostih, povezanih s študijem, ter kritju življenjskih stroškov.«

V imenu prejemnikov se je ob zaključku dogodka zahvalil Rok Smrdelj s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki štipendije ne dojema le kot nagrado, čast in obliko podpore, temveč tudi kot enega izmed mehanizmov zagotavljanja enakih možnosti. »Študenti se danes vse bolj razslojujemo na tiste, ki se lahko zgolj in samo posvečajo študijski in obštudijski dejavnosti, ter na tiste, ki jim to ni omogočeno, saj morajo del svojega časa delati za preživetje. Če k temu dodamo še težnje po uvedbi šolnin, lahko stanje zelo hitro postane še slabše. V takšnem položaju lahko tovrstne štipendije blažijo razredno neenakost in tudi najboljšim socialno deprivilegiranim študentom omogočijo, da razvijajo svoje potenciale.«

Prejemniki štipendij Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana za študijsko leto 2017/2018 so:

TAJDA KLOBUČAR, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

ESTER PREMATE, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

PETER MIKLAVČIČ, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

NINA VIDIC, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

ŽIGA KRAJNIK, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

MIJA BON, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

ROK SMRDELJ, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

URŠKA SMOLIČ, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

KATJA STARE, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

MARTINA MEDVED, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani

Posavska Kifl fešta letos v COUNTRY PUBU.

Vstopili smo v zadnji in hkrati najlepši mesec v letu – mesec  občudovanja prazničnih okrasitev, mesec obdarovanja, mesec praznovanja in mesec , ko se Posavci skupaj poveselimo na tradicionalni Kifl fešti Posavje.

Letos nizke decembrske temperature ali snežni metež ne bosta oviri. Najboljši posavski žur ob koncu koledarskega leta se seli na drugo lokacijo – v Country Pub (Veliki Podlog). Tako bomo v petek, 22. 12. 2017 kiflali pod streho in na toplem. Za še višjo temperaturo pa bodo poskrbeli Happy Ol' McWeasel, Posavski Kifl in DJ Big Nose.

Organizator, tudi letos Klub posavskih študentov, sporoča, da kljub drugi lokaciji ostaja tradicija, da bo na žuru na tone kiflov in cvička v potokih. Se vidimo torej 22. decembra ob 21.00 v Country Pubu v Velikem Podlogu – na najboljši predbožični zabavi daleč naokoli!

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) v sodelovanju s Solidarnostnim skladom ŠOUM, te dni izvaja kampanjo »Rabim te«, kjer s strani študentov in ostalih sprejemajo rabljene, vendar še uporabne stvari – oblačila, male gospodinjske parate, vsakdanje pripomočke … Vse zbrane stvari bodo 13. ter 14. decembra razstavljene na Dobrodelnem bazarju, celoten izkupiček pa bo namenjen študentom, ki si sami ne morejo kriti stroškov bivanja v študentskem domu. Dobrodelni bazar bo potekal na ŠTUK-u.
Dobrodelna kampanja »Rabim te!«, kot so jo naslovili pri ŠOUM, se dotika dveh kritičnih področij današnje družbe – ponovne uporaba še vedno delujočih ali uporabnih stvari, na katere smo že zdavnaj pozabili in služijo kot lovilec prahu v kotičkih naših domov ter področjem solidarnosti in dobrodelnosti. Potrošniška družba nas žene v kopičenje aparatov, oblačil, knjig, na katere prej kot slej pozabimo in ostanejo le še kot spomenik nekdanjemu impulzivnemu nakupu. ŠOUM želi s projektom kot prvo spodbuditi ljudi k bolj odgovorni uporabi teh stvari in kot drugo v duhu prazničnega vzdušja vsaj malo razbremeniti nekatere prebivalce študentskih domov, ki se iz meseca v mesec borijo za plačevanje strehe nad glavo.

ŠOUM bo v sklopu projekta »Rabim te!« s pomočjo Solidarnostnega sklada ŠOUM in Ropotarnice organizirala dobrodelni bazar, na katerem bodo vse zbrane stvari primerne za ponovno uporabo, prodajali za simbolično ceno, celoten izkupiček pa bodo namenili socialno ogroženim študentom, ki si sami, ali s pomočjo družine ne morejo kriti stroškov bivanja v študentskem domu. Manjše gospodinjske aparate, ki še vedno delujejo, knjige, učbenike, skodelice, kozarce, dobro ohranjena oblačila, športne rekvizite in še marsikaj, za kar mislite, da je koristno ponovno uporabiti, zbirajo v njihovih prostorih na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, na Gosposvetski cesti 83.
 
Dobrodelni bazar bo potekal 13. ter 14. decembra 2017, med 10. in 18. uro, v dvorani ŠTUK, kjer bo možno kupiti ogromno še vedno uporabnih stvari in s tem poleg ponovne uporabe prispevati k lažjemu življenju socialno ogroženih študentov.

»Najbolj socialno čuteči želijo ob izobraževanju narediti tudi kaj dobrega za svoje kolege in za skupnost.«

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je 7. decembra 2017 podelil priznanja študentom Univerze za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti. Priznanja so prejeli tisti študenti, ki presegajo zahteve in pričakovanja iz študijskih programov. Izbrani študenti so med drugim priznanja prejeli za aktivnosti na področju organizacije odmevnih dogodkov in za odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Letos so priznanja prejeli študenti s Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za farmacijo, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za šport, Medicinske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete, Pravne fakultete in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Na zadnjem, sedmem slavnostnem dogodku v Tednu Univerze, je rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič poudaril, da velja še posebej pohvaliti vse, ki so s svojimi zmožnostmi in študijskimi prizadevanji dosegli najboljši uspeh in najvišje ocene. »Najradovednejši pridobivajo dodatno znanje, najbolj neučakani želijo preizkusiti pridobljeno znanje v praksi, najbolj socialno čuteči želijo ob izobraževanju narediti tudi kaj dobrega za svoje kolege in za skupnost. In prav je tako.«  

Slavnostna govornica dr. Vanja Čok, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, je v svojem nagovoru poudarila pomembnost časa študija, ki študentom omogoča, da so aktivni na različnih področjih in s tem pridobivajo dragocene izkušnje, reference in nova poznanstva. »Mnogokrat spomini na študijske obveznosti z leti zbledijo, ostanejo pa pridobljeno znanje, prijatelji in tiste neformalne veščine, ki ste si jih pridobili z obštudijskimi aktivnostmi. Prav ta doživetja namreč popestrijo in začinijo čas študija ter vam dajo širino, s pomočjo katere boste v svetu nastopali bolj samozavestno in preudarno,« je prejemnikom svečanih listin povedala Čokova.

Prejemniki priznanj študentom Univerze v Ljubljani za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti v letu 2017 so:

Študentska organizacija Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za bogato obštudijsko dogajanje študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Društvo študentov farmacije Slovenije in Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva za dolgoletno samoiniciativno in prizadevno vodenje aktivnosti ter projekte študentov farmacije.

Prostovoljni tutorji na Oddelku za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za razpolaganje z njihovim znanjem in časom za vse, ki pri razumevanju snovi potrebujejo pomoč.

Ekipa Shopster z dosežkom iz Študentskega tehnološkega pospeševalnika Garaža FRI za razvoj mobilne aplikacije Shopster, ki uporabnika usmerja po notranjosti stavb, kjer ni GPS signala.

Jan Grebenc, Gašper Marguč in Vid Poteko z Ekonomske fakultete in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani za učinkovito in uspešno združevanje vrhunskega športa in študija.

Mitja Modic in Valentina Pugelj z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za aktivno vlogo v Društvu študentov medicine Slovenije.

Organizacijski odbor 45. Skoka čez kožo z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za obuditev najstarejše prireditve na Univerzi v Ljubljani Skok čez kožo.

Tekmovalna ekipa na Philip C. Jessup International Law Moot Court Competition s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za 1. mesto ter Hardy C. Dillard Award za odličnost v pisanju memorandumov strank v sporu na 58. tekmovanju Philip C. Jessup International Law Moot Court.

Tekmovalna ekipa Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za prvi mesti na regionalnem študentskem moot court tekmovanju iz poznavanja prava Evropske konvencije o človekovih pravicah in na finalnem tekmovanju Trans-European Moot Court Competition.

Lucija Rožman s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani za izdelavo ročnega prepisa Svetega pisma s kaligrafskim peresom in posebej oblikovanimi inicialkami.

V sklopu tedna univerze so na ljubljanski univerzi podelili tudi svečane listine za najboljše študijske dosežke. Eno glavnih sporočil podelitve pa je bilo: »Pomembno je poiskati okolje, kjer zopet postaneš povprečen, da se nato lahko ponovno prebiješ v ospredje.«

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je 6. decembra 2017 študentom Univerze podelil svečane listine za izjemen študijski uspeh. Svečano listino je prejelo 12 odličnih študentov, kar znova dokazuje, da so študenti Univerze v Ljubljani odličen zgled za kolege ter uspešni ambasadorji največje in najstarejše univerze v Sloveniji. Prejemniki svečanih listin prihajajo z naslednjih članic Univerze v Ljubljani: Akademije za glasbo, Fakultete družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za upravo, Pravne fakultete in Veterinarske fakultete.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je uvodoma izpostavil, da si nagrajeni študenti še posebej zaslužijo pohvalo, ker so s svojimi zmožnostmi in študijskimi prizadevanji dosegli najboljši uspeh in najvišje ocene ter pri tem posegali tudi po dodatnem znanju. »Vaša študijska prizadevanja so vaši kolegi in mentorji še posebej opazili. Izkazujejo jih ocene za dosežen študijski uspeh, pa tudi vaše druge aktivnosti, ki podpirajo študijski proces. Ste odličen zgled za kolege študente in odlična promocija naše univerze. Z danes izročenimi priznanji se vam želim zanje posebej zahvaliti ter vas spodbuditi, da se še naprej potrjujete v pridobivanju novega znanja, da to znanje delite s svojimi kolegi in tako delujete kot ambasadorji odlične in odgovorne univerze.«

Letošnji slavnostni govorec, profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani dr. Matevž Dular, je pred kratkim prejel prestižno financiranje ERC Advanced Grant. V nagovoru prejemnikom jim je svetoval, naj si poiščejo okolje, kjer bodo lahko spet povprečni in kjer se bodo morali ponovno prebiti v ospredje. »Verjetno je med vami kdo, ki je študij končal s povprečno oceno deset. V šali bi lahko rekli, da je trenutno na najboljšem, obenem pa tudi na napačnem mestu, saj ga profesorji niso dovolj obremenili in mu še ni bilo treba pokazati vsega, kar zna. Pojdite drugam, ne ostanite doma. Še pomembneje pa je, da se potem spet vrnete v Slovenijo, na Univerzo v Ljubljani, in učite – poskrbite, da bodo morali vaši nasledniki za oceno deset pokazati še več. Ko bodo dosegli daleč nadpovprečne rezultate, jih pošljite drugam, ker boste takrat že vedeli, da je to edini način, da tudi oni zrastejo.«

Prejemniki svečanih listin za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2017 so:

Tin Cugelj, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani

Diego Antončić, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Ana Kos, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Uroš Hudomalj, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Vesna Iršič, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Jan Rozman, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Tadej Ciglarič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Benjamin Novak, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Anja Dimič Andlovič, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

Miša Vidovič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Valentin Mis, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Katarina Šest, Veterinarska fakulteta v Ljubljani

BEST Ljubljana ponovno organizira dogodek BDTN – BEST dnevi tehnike in naravoslovja!

Pripravite se na raznolike delavnice in predavanja, ki se bodo v Ljubljani odvijala med 11. in 17. decembrom! Za konec pa bo skupaj s podjetjem Crea organiziran tudi 24-urni BPM (Business Process Management) Hackathon z nagradnim skladom kar 2600 EUR!

Če se želiš brezplačno udeležiti predavanj in delavnic, pridobiti praktična znanja, razširiti svoja obzorja in spoznati nove ljudi, spremljaj našo Facebook in spletno stran, saj je število mest omejeno!

Razpored predavanj in delavnic je sledeč:

PONEDELJEK, 11. december 
◊ Znanost in duhovnost (prof. dr. Igor Kononenko) 
◊ Delavnica Data mining (prof. dr. Blaž Zupan, as. dr. Lan Žagar)
◊ Geodezija v atletiki (doc. dr. Aleš Marjetič) 

TOREK, 12. december
◊ Doktorat iz glasbe na FRI (as. mag. Matevž Pesek)
◊ Prehranska dopolnila pri športnikih (prof. dr. Samo Kreft)
◊ Delavnica Adobe Illustrator (as. mag. Blaž Meden)

SREDA, 13. december
◊ Veščine javnega nastopanja z uporabo vizualnih medijev (izr. prof. dr. Iztok Fajfar)
◊ Delavnica fotografije (as. dr. Janez Zaletelj)

ČETRTEK, 14. december
◊ Zakaj je cepljenje dosežek znanosti (Eva Vrščaj)
◊ Delavnica CV in soft skills (mag. Katarina Primožič)
◊ Delavnica Adobe Photoshop (as. dr. Janez Zaletelj)

PETEK, 15. december
◊ Ogled podjetja Hella Saturnus

SOBOTA in NEDELJA, 16. – 17. december
◊ 24-urni Hackathon (https://www.facebook.com/events/130716317603827/)

Za prijave in več informacij obišči:
http://bestljubljana.si/bdtn2017/

»Raziskave so del osnovnega poslanstva univerze in nezamenljivi del kakovosti.«

Tradicionalni Teden Univerze, v katerem vsako leto obeležujemo začetek njenega delovanja, so odprli s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017. Letos ima največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki se uvršča med najuglednejše univerze na svetu, že 98 let. Univerza v Ljubljani v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

»Na Univerzi v Ljubljani vsako leto zablesti nekaj deset raziskovalnih dosežkov. Želimo si, da bi postali vidni, tako znotraj Univerze, kot v družbi. Znotraj Univerze naj bodo spodbuda vsem raziskovalcem, ne samo za povečan obseg, temveč predvsem za dvig kakovosti raziskovanja. Družbi pa s tem sporočamo, da glede na vložena sredstva na visoki ravni izpolnjujemo svoje poslanstvo,« je ob odprtju tradicionalnega Tedna Univerze povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič. Izpostavil je, da si Univerza v Ljubljani prizadeva spodbuditi še več raziskovanja in doseči še kakovostnejše rezultate in da v ta namen že nekaj let uspešno deluje Razvojni sklad, iz katerega Univerza spodbuja prijave na raziskovalne projekte. »Na Univerzi smo vzpostavili tudi številna strateška partnerstva. Z univerzami iz združenja CELSA smo oblikovali poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Nov razpis je že objavljen. Podobna sodelovanja si obetamo z univerzami v soseščini, z univerzami evropske The Guild mreže ter s kitajskimi, južnokorejskimi in japonskimi univerzami, s katerimi smo podpisali sporazume o partnerskem sodelovanju.,« je še poudaril.

V osrednjem govoru je redni profesor in prodekan z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič izpostavil znanost kot gonilo napredka. »Prav znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nas je v preteklih desetletjih in stoletjih pripeljalo do današnjih dni, ko živimo, vsaj v našem delu sveta, tako lagodno, enostavno in srečno, kot še nikoli v zgodovini človeštva. Pozabljamo, da so še pred nekaj desetletji ljudje, še posebej otroci, umirali v velikem številu, da so bili naši pradedki in prababice večkrat lačni, da so umirali mnogo prej, kot umiramo danes,« je bil jasen Majdič in kritično dodal, da zaradi današnjega lagodja vse to pozabljamo in smo priča vse večjemu zavračanju znanosti v družbi: »Čeprav smo znanstveniki zaenkrat še med tistimi, ki uživamo največ ugleda, pa pomena znanosti v tej družbi danes mnogi ne vidijo več jasno. Temu primerno se odziva tudi politika, ki naj bi skrbela za naše področje, a vidimo, da je njen odnos bolj kot ne mačehovski« Kljub zmanjšanju sredstev za financiranje znanosti v zadnjih letih je izpostavil še, da na srečo zgolj finančna sredstva niso pogoj za pomembna odkritja. »Zaradi tega sem še toliko bolj vesel, ko dokazujemo, da se še naprej trudimo. Da v nas še vedno tli želja po odkrivanju in ustvarjanju nečesa novega, in da s tem dejavno prispevamo k razvoju družbe, v katerega  bomo prispevali tudi v prihodnje.«

Tudi prorektor Univerze v Ljubljani za področje znanstvenoraziskovalnega dela prof. dr. Matjaž Krajnc meni, da  pogoji za raziskovalno delo na univerzi postajajo vse manj ugodni. »Pristojni na ministrstvih ne želijo razumeti neločljive prepletenosti izobraževalnega procesa in za njegovo kakovost nujno potrebnega raziskovalnega dela. Pred kratkim objavljeni osnutek Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti ne obravnava univerz kot temeljnih nosilcev znanstveno raziskovalne dejavnosti, pedagoškim delavcem pa ne priznava enakopravnega statusa raziskovalcev.« Prepričan je, da se družba brez univerze, ki je učinkovita pri izobraževanju, raziskavah in inovacijah ter povezana s svojo okolico, na izzive hitro spreminjajočega sveta ne bi mogla odzivati. »Raziskave so del osnovnega poslanstva univerze in nezamenljivi del kakovosti. Raziskovalna, izobraževalna in umetniška dejavnost na univerzi zajemajo širok izbor znanstvenih ved, ki presegajo omejenost posamezne stroke, prispevajo k univerzalnosti in omogočajo interdisciplinarnost,« je še povedal Krajnc.

Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem znanstveno odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Pri tem je upoštevala velike razlike med vedami. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost. Vsi predlogi so bili obravnavani enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Deset najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017:

1. 1.       Odkritje mehanskih povezav med bakterijami

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Simon Sretenović, Biljana Stojković, Iztok Dogša, Rok Kostanjšek, Igor Poberaj, David Stopar

1. 2.      Protipotresna utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Simon Petrovčič, Vojko Kilar

1. 3.      Zakaj pomanjkanje dokazov za prelivanje znanja od tujih neposrednih investicij?

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Matija Rojec, Mark Knell

1. 4.      Nova metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Matevž Bokalič, Marko Topič, Bart E. Pieters, Andreas Gerber, Uwe Rau

1. 5.      Molekularni mehanizem preživetja bakterij v stresnih pogojih

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: San Hadži, Igor Drobnak, Andrej Mernik, Črtomir Podlipnik, Remy Loris, Jurij Lah

1. 6.      Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Primož Ziherl, Tomonari Dotera, Shinichi Bekku

1. 7.      Nova metodologija za vrednotenje kratkoročnih vizualnih sledilnikov

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Matej Kristan, Aleš Leonardis, Luka Čehovin Zajc

1. 8.      Prvi dokaz o učinkoviti inaktivaciji virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Janez Kosel, Ion Gutierrez-Aguirre, Tanja Dreo, Nejc Rački, Maja Ravnikar, Matevž Dular

1. 9.      Obsežni računski modeli presnove jeter: kako daleč od klinične uporabe?

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Tanja Cvitanović, Matthias C. Reichert, Miha Moškon, Miha Mraz, Frank Lammert, Damjana Rozman

1. 10.   Možnost za diagnostiko in terapijo raka

Fakulteta za elektrotehniko in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Roghayeh Imani, Ralf Dillert, Detlef W. Bahnemann, Meysam Pazoki, Tomaž Apih, Veno Kononenko, Neža Repar, Veronika Kralj-Iglič, Gerrit Boschloo, Damjana Drobne, Tomas Edvinsson, Aleš Iglič

___________________________________________________________________________

Predstavitev najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017 si oglejte v posebni knjižici v priponki na strani Univerze v Ljubljani.