Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

Prijavi se na brezplačne programerske delavnice “Innovation Jam Course” s predavatelji iz SmartNinje in osvoji znanje kode html, programskega jezika Java ter programiranja v okolju SAP Cloud Platform.

Tečaj bo potekal tri tedne! Začnemo 11. septembra in zaključimo 29. septembra 2017.


Število brezplačnih mest je omejeno, zato pohiti s prijavo na InnovationJam.si. Prijave sprejemamo vključno do ponedeljka, 4. 9. 2017! Starostna omejitev za udeležbo je od 15. do 35. let.

Pridi na BREZPLAČEN tečaj programiranja s SmartNinjo

Brezplačen tečaj programiranja (12 ur) je sestavljen iz treh posameznih delavnic:

  • Na 1. delavnici (4 ure) spoznaš osnove oblačnega okolja SAP Cloud Platform.
  • Na 2. delavnici (4 ure) spoznaš kodo HTML.
  • Na 3. delavnici (4 ure) spoznaš programski jezik JAVA.

POMEMBNO! Obvezna oprema na tečaju programiranja je računalnik, zato nujno s seboj prinesi svoj prenosnik!

V obdobju treh tednov bodo delavnice potekale na petih lokacijah: v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kranjski Gori in Kopru. Preveri razpoložljivost prostih mest in se prijavi na delavnice programiranja.

Preiskusi svoje sposobnosti v praksi!

Po zaključku tečaja bomo organizirali “Innovation Jam Challenge”, kjer bodo tekmovalci reševali poslovne izzive in se potegovali za nagradni sklad v skupni vrednosti 2500 eurov. Prijave za “Innovation Jam Challenge” sprejemamo do vključno nedelje, 15. oktobra 2017. Več o podjetniškem tekmovanju preberi na spletni strani InnovationJam.si.

Program “Innovation Jam” ponosno podpira SAP.

Program “Innovation Jam” poteka v sklopu iniciative EU CODEWEEK.

Delavnice programiranja bodo izvajali izkušeni predavatelji iz programerske šole SmartNinja.

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

 

“Innovation Jam Challenge” se bo odvijal 21. in 22. oktobra 2017 v ABC Hubu (spodnja etaža Emporiuma, BTC City Ljubljana). Prijave sprejemamo do vključno nedelje, 15. oktobra 2017 na InnovationJam.si.

Na dogodku boste mladi proaktivni posamezniki med 18. in 35. let prejeli podjetniške izzive poslovnih partnerjev podjetja SAP. Izzive boste reševali v skupinah od 3 do 5 oseb.

Kako bo potekal “Innovation Jam Challenge”?

V soboto, 21. oktobra 2017, bosta za vse skupine organizirani delavnici “design thinkinga” in hitrega prototipiranja. Predstavljena bo oblačna platforma za implementacijo rešitev SAP Cloud Platform.

Tekmovalne skupine boste morale rešitve in osnutke prototipov oddati strokovni komisiji do nedelje, 22. oktobra 2017 do 13. ure. Najboljše rešitve poslovnih izzivov bodo izbrane za sodelovanje v finalnem “pitchu” na zaključni slovesnosti programa “Innovation Jam” in se potegovale za glavno denarno nagrado.

“Innovation Jam Challenge” razpolaga z nagradnim skladom v višini 2500 eurov! Po zaključenih poslovnih izzivih bo strokovna komisija nagradila zmagovalno ekipo z denarno nagrado, najboljši posamezniki pa bodo nagrajeni za proaktivnost, inovativnost in sodelovanje po presoji strokovne komisije.

Udeleži se BREZPLAČNEGA tečaja programiranja!

Poleg dogodka “Innovation Jam Challenge” pripravljamo tudi tečaj programiranja s Smart Ninjo “Innovation Jam Course”, kjer bomo 12 ur posvetili okolju SAP Cloud Platform, kodi HTML in programskemu jeziku JAVA. Tečaj bo potekal na petih lokacijah po Sloveniji. Več o brezplačnem tečaju preberi na InnovationJam.si! Število mest je omejeno.


Program “Innovation Jam” ponosno podpira SAP.

Program “Innovation Jam” poteka v sklopu iniciative EU CODEWEEK.

Subvencionirano bivanje študentov

Študenti visokošolskega študija imajo samo še danes čas, da oddajo prošnjo za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja v študentskih in dijaških domovih ter pri zasebnikih za študijsko leto 2017/18. Višina tokratne subvencije za bivanje znaša 21,50 evra na študenta za javne študentske oziroma dijaške domove ter 32 evrov za zasebnike.

 

Študenti visokošolskih študijskih programov, ki želijo koristiti subvencijo za bivanje, morajo prošnjo za sprejem ali podaljšanje bivanja oddati preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Rok velja tudi za tiste, ki se bodo vpisali ali šele oddali prijavo za vpis na študij po roku za oddajo prošnje za subvencionirano bivanje. V študijskem letu 2017/18 je skupaj razpisanih 13.277 mest za subvencionirano bivanje, in sicer za sprejem 4743 in 8504 za podaljšanje bivanja ter 30 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito.

 

Cenzus za pridobitev subvencije znaša 2376,99 evra bruto mesečno na družinskega člana v letu 2016. Pisarne za študentske domove bodo do 15. septembra na spletnem portalu eVŠ objavile informativno prednostno listo. Študenti, ki podaljšujejo bivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje, obveščeni po pošti na naslov stalnega prebivališča v prihodnjih dneh oz. tednih. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je sicer pred dvema letoma opozorila na težave študentov s podaljševanjem bivanja v študentskih domovih, in sicer da bo okoli 500 študentov, ki so nadaljevali magistrski študij, grozilo, da bodo ostali brez sobe v študentskem domu, ker jim je do pridobitve statusa študenta na drugi bolonjski stopnji potekel status študenta. To je zdaj urejeno v noveli zakona o visokem šolstvu, kjer piše, da bo študent tudi po opravljeni diplomi obdržal status študenta do konca študijskega leta.

Pred 40 leti se je poslovil Elvis Presley

Na današnji dan pred 40 leti je umrl Elvis Presley, ki je utelešal tako ameriške sanje, ker se je iz revščine prebil med bogataše, kot ekscese. Slednje je kralja rock and rolla, kot ga označujejo, tudi pokopalo: pomirjevala in narkotiki so bili uradni vzrok, da mu je pri komaj 42 letih odpovedalo srce. Njegov duh in glasba pa živita dalje.

Njegovo posestvo Graceland v Memphisu, kjer so Presleyja 16. avgusta 1977 našli mrtvega, je od leta 1982, ko sta ga njegova bivša žena Priscilla in njegova hči Lisa Marie odprli javnosti, videlo več kot 20 milijonov ljudi. Letno ga obišče 600.000 ljudi in po lastnih podatkih prispeva okrog 150 milijonov dolarjev v proračun Memphisa. Na posestvu obletnico njegove smrti tradicionalno obeležujejo z Elvisovim tednom, v sklopu katerega se oboževalci na predvečer glasbenikove smrti s svečkami sprehodijo do njegovega groba. Elvisov teden poteka med 11. In 19. avgustom. Podobno je bilo tudi ob letošnji okrogli obletnici. Elvis Aaron Presley (1935-1977) je postal legenda že za časa življenja. Od leta 1954, ko je izdal prvo skladbo That's All Right, do poslednje pesmi Way Down avgusta 1977, je objavil več kot 100 singlov, 30 EP-jev in več kot 70 albumov. Bil je skoraj 1000 tednov na vrhovih lestvic ter prodal okrog 600 milijonov primerkov svojih plošč. Zgradil si je tudi filmsko kariero, ki jo je začel leta 1956 s filmom Love Me Tender – skupaj se jih je nabralo več kot 30 -, ter se do leta 1966 vpisal med deset komercialno najbolj uspešnih ameriških igralcev. S svojo pojavnostjo je, kot je zapisala hrvaška tiskovna agencija Hina, spremenil vse v 50. letih prejšnjega stoletja: glasbo, modo in razmišljanje mladih. Spojil je belski country z rhythm and bluesom temnopoltih, bil je tudi prvi glasbenik, ki je ob glasbi plesal.

 

Čeprav ga glasbeni establišment ni odobraval, ampak ga je označeval za slabega pevca z vulgarno glasbo, so najstniki z njim prvič v zgodovini dobili glasbo, na kateri so zgradili svojo kulturo. Starši in otroci tako niso več poslušali istih glasov in se klanjali istim idolom, pač pa so bili tu Dean Martin, Perry Como, Frank Sinatra in Doris Day nasproti Elvisu, Little Richardu, Chucku Berryju, Jerryju Lee Lewisu, Wandi Jackson in Etti James, je za Hino pojasnil producent in glasbeni urednik Siniša Škarica. Da bi bila glasba brez Elvisa drugačna, so mu priznavali mnogi. “Brez Elvisa nobenemu od nas ne bi uspelo,” je nekoč dejal Buddy Holly. “Brez Elvisa ne bi bilo Beatlesov,” je trdil John Lennon. Skladatelj in dirigent Leonard Bernstein ga je v poznih 60. letih opredelil za “največjo kulturno ikono 20. stoletja”, Neil Young pa je konec 70. let, ko je vznikal punk, v pesmi My My, Hey Hey prepeval: “The King” is gone but he's not forgotten, this is the story of a Johnny Rotten.

 

Kljub veliki oboževanosti pa se je kralj rock and rolla v zasebnem življenju počutil osamljenega. Na današnji dan leta 1977 so ga našli neodzivnega v kopalnici, poskusi animacije niso bili uspešni. Vzrok smrti je bil srčni zastoj, najverjetneje kot posledica predoziranja z zdravili. Zadnji koncert je izvedel junija istega leta pred skoraj 20.000 poslušalci v Indianapolisu, ko je bil po besedah oboževalcev le še senca njihovega idola. Za njim so ostale uspešnice, kot so Love Me Tender, In The Ghetto, Always On My Mind, Jailhouse Rock, It's Now Or Never, Suspicious Minds ali Can't Help Falling in Love, ter predmeti, ki jih ponujajo na dražbah.

Charles Aznavour z zvezdo v Hollywoodu

Francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour bo dobil zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih. Aznavourjevo zvezdo, ki bo že 2618. zvezda na tem znamenitem hollywoodskem bulvarju, bodo odkrili 24. avgusta, so sporočili organizatorji prireditve. Slavnostni govornik bo režiser Peter Bogdanovich. Eden najslavnejših francoskih šansonjerjev je v svoji karieri prodal več kot 100 milijonov plošč, podpisuje se tudi pod več kot 1000 skladb. Med njegove največje uspešnice sodita skladbi She in Le temps.

 

Aznavour se je rodil leta 1924 kot sin armenijskega priseljenca. Glasba mu je bila blizu že v otroštvu, po koncu druge svetovne vojne pa je začel nastopati v kabaretih in glasbenih dvoranah. Pri uveljavitvi mu je pomagala legendarna Edith Piaf, ki jo je spremljal na gostovanjih po Franciji in ZDA. Mednarodno prepoznaven pisec besedil, skladatelj in igralec pa je postal po letu 1954. Poleg ljubezni so rdeča nit mnogih njegovih šansonov vsakdanje malenkosti, ki jih razkriva kot dragocenosti življenja. Aznavour je svojo glasbo izvajal z nevsiljivo poetično govorico in značilnim raskavim sentimentalnim glasom, s čimer si je prislužil vzdevek “francoski Frank

Sinatra”. Ena izmed njegovih največjih uspešnic, ki jo je pel v francoskem, angleškem, italijanskem, španskem, nemškem in ruskem jeziku, je skladba She. Pesem je 70. letih minulega stoletja dolgo zasedala prvo mesto vodilnih evropskih glasbenih lestvic. Aznavour je posnel več kot 100 plošč, zaigral pa je tudi v 60 filmih, med drugim v filmih Streljajte v pianista iz leta 1959, Orfejev testament iz leta 1960 in Prividi klobučarja iz leta 1982.

3D-tiskalniki obujajo zgodovinske umetnine

Tehnologija 3D-tiskanja na Kitajskem ob močni podpori države v zadnjih letih doživlja razcvet. Eno od podjetij s 3D-tiskalniki ustvarja tudi kopije starodavnih umetnin. Tovarna podjetja Xian Chizi Digital Technology se nahaja v Xianu, prestolnici severozahodne province Kitajske Shaanxi, območje pa je zgodovinsko znano po vojakih terakota in 1000 let stari veliki gosji pagodi. Po besedah prvega moža podjetja Xi Xina so vsi kompleksni detajli izvirnikov oblikovani v 3D-kalupih. Medtem ko človeška roka oblikovno ni sposobna poustvariti prav vsega, to za 3D-tiskalnik po njegovih besedah ni težava. Proces oblikovanja pred tiskom traja dva do tri mesece, sam tisk pa lahko za bolj podrobno izdelane dele vzame tudi več tednov.

 

Njihove izdelke kupujejo muzejske trgovine in zbiratelji, končni izdelki pa so priljubljeni tudi kot spominki za turiste, ki obiščejo Xian, eno od štirih velikih cesarskih prestolnic Kitajske. V zadnjih treh letih se je vrednost poslov v sektorju 3D-tiskanja na Kitajskem sicer zvišala z ene milijarde juanov (okoli 126 milijonov evrov) na več kot 100 milijard juanov (približno 12,6 milijarde evrov). Xian Chizi Digital Technology je eno vodilnih podjetij v tej hitro rastoči gospodarski panogi. Načrt industrijskega razvoja oblasti v Pekingu postavlja promocijo novih dognanj v 3D-tiskanju kot prioriteto za rast v naslednjem desetletju, ministrstvo za znanost in tehnologijo pa šteje 3D-tisk med 13 prednostnih projektov na področju tehnološke inovativnosti.

 

Direktor kitajskega združenja tehnologije 3D-tiskanja Luo Jun je ob tem spomnil, da je obseg sektorja v najbolj poseljeni državi na svetu že presegel velikost te panoge v Evropi in ZDA.

(Polno)Letni oder Ruše 2017

Letni oder Ruše ob svoji 85. letnici gosti že 18. festival, ki ponuja enkraten program in skupaj z edinstvenim naravnim odrom sredi gozda pričara nepozabno doživetje!

Preživite zadnje avgustovske dni v romantičnem ambientu zgodovinskega kamnitega amfiteatra v objemu mogočnih smrek Pohorja!

Enkraten program za vse okuse

PETEK, 18. 8. 2017:

URBANE LEGENDE: Edo Maajka, Bad Copy, N'toko , Icotovi zobi

Letošnji festival bodo, v luči nastajajoče mlade urbane scene na Skate parku in Pumptracku v Športnem parku Ruše, otvorili s Skate contestom in koncertom zvezdnikov prve lige rapa na naših prostorih!

 

SOBOTA, 19. 8. 2017

UROŠ PERIČ

Osvežujoč romantičen večer na prekrasnem naravnem prizorišču! Glasbeni dogodek za sladokusce in vse duše, ki sproščeno uživajo v kvalitetni glasbeni kulisi..

 

PONEDELJEK, 21. 8. 2017:

MUZIKAL VESNA

Novonastali muzikal Vesna, ki je bil prirejen po izvirni zgodbi Mateja Bora iz filma »Vesna« je ustvarila izkušena ekipa, ki je pred tremi leti na odre postavila veliko uspešnico Cvetje v jeseni.

 

SREDA, 23. 8. 2017:

MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG

Komedija, zasnovana kot politična drama, je zgodba o neumrljivem in neuničljivem klanu Topalovićev. Režiser Matjaž Šmalc se je za uprizoritev odločil za prevod Primoža Viteza, ki nam črne komedije ne postavlja samo južneje od nas, temveč neposredno med nas.

 

PETEK, 25. 8. 2017:

REPORTER MILAN – PREMIERA

Že tradicionalno naši prijatelji Matjaž Šalamun, Tine Križanič in Dejan Vedlin, z enotnim partizanskim imenom Reporter Milan na Letnem odru Ruše pripravljajo edini naravni porod na katerem lahko prisostvujete tudi v umazanih gatah in sicer – PREMIERO NOVE PREDSTAVE!

 

SOBOTA, 26. 8. 2017:

BAJAGA & INSTRUKTORI

Letošnji Letni oder bodo na zadnjem koncertu zažgali legendarni Bajaga & Instruktorji! Magični ambient Pohorskega gozda z eno od najuspešnejših in najvplivnejših pop skupin v zgodovini bivše Jugoslavije sta popolna kombinacija za vrhunsko doživetje!


V Katar brez vizumov

Katar, ki je še vedno izoliran s strani njegovih sosed v okviru diplomatske krize, je danes predstavil seznam 80 držav, ki za vstop v državo ne potrebujejo več vizuma, med njimi so tudi članice EU, ki so del schengenskega območja. Katar želi z novim ukrepom spodbuditi letalski promet in turizem. “S shemo oprostitve vizuma bo Katar postal najbolj odprta država v regiji,” je sporočil predstavnik katarskega turističnega oddelka Hasan al Ibrahim.

 

Predstavnik notranjega ministrstva Mohamed Rašed al Mazruej je pojasnil, da bodo morali prebivalci 80 držav ob vstopu v državo, ki bo leta 2022 gostila svetovno prvenstvo v nogometu, pokazati le veljaven potni list. Program je že v veljavi, velja pa za članice Evropske unije, ki so del schengenskega območja ter druge države na Zahodu, v Latinski Ameriki in Aziji. Libanon je edina arabska država, ki se je znašla na seznamu, članice Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) pa že imajo sklenjen dogovor o prostem pretoku ljudi. Prebivalci 33 držav bodo lahko ostali v Katarju do 180 dni, drugih 47 pa do 30 dni, bivanje se lahko enkrat podaljša.

 

Nad novim programom je navdušen tudi direktor letalske linije Qatar Airways Akbar al Baker. “Ta zgodovinska objava je prišla v času zgodovinske pomembnosti, medtem ko so se nekatere države v regiji odločile zapreti svoje nebo in meje, jih je Katar odprl,” je dejal. Savdska Arabija in njene zaveznice že vse od začetka junija bojkotirajo Katar, ki ga obtožujejo, da podpira teroristične skupine in da ima tesne odnose z Iranom. Doha je obtožbe zanikala.

Kam naj gredo mladi, ko prerastejo študentske postelje?

Ob jutrišnjem svetovnem dnevu mladih in v času, ko se večina vprašanj vrti okrog iskanja študentske postelje, želimo opozoriti na problematiko iskanja trajnejše nastanitve. Stanovanjska problematika namreč, še posebno v obalnih občinah, izrazito pesti mlade, ki se želijo osamosvojiti. Kulturno izobraževalno društvo PiNA je z namenom identifikacije potencialnih pozitivnih ukrepov, politik in programov, oblikovalo delovno skupino za stanovanjsko problematiko mladih ter pripravilo delovni dokument s predlogi in smernicam za spremembe.

 

Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja in doseganja avtonomije mladih. Slovenija sodi med države, v katerih se mladi najkasneje odselijo od staršev. Po podatkih Eurofounda 2011 sodimo v vrh EU, saj kar 85% mladih, starih 18–29 let, živi pri starših. PiNA je z namenom identifikacije potencialnih pozitivnih ukrepov, politik in programov, v sklopu Stičišča NVO Istre in Krasa, oblikovala delovno skupino za stanovanjsko problematiko mladih v obalnih občinah. Skupina je pred kratim zaključila z delom. Kot rezultat je nastal delovni dokument – raziskovalno delo, ki temelji na strokovnih kompetencah članov skupine ter terenski vpetosti v izzive mladih, stanovanjske izzive in izzive obalnih občin. V njem je skupina povzela dokumente, ki urejajo področje stanovanjske problematike mladih, prepoznala osrednje izzive, identificirala neizkoriščene potenciale stanovanjskih praks ter podala konkretne predloge za ukrepe in smernice za urejanje področja v prihodnosti. S tem želi PiNA, kot vodilna nevladna organizacija Istre in Krasa, spodbuditi spremembe trenutno problematičnega in nič kaj spodbudnega stanovanjskega okolja za mlade.

 

Kaja Cunk, strokovna sodelavka PiNE: »Med neizkoriščene potenciale gotovo sodijo zadružno bivanje, najem-za-nakup, vračanje v naravo in zaledje mest, zgledovati pa se moramo tudi po dobrih praksah drugih slovenskih občin. V delovnem dokumentu, poleg smernic, predlagamo konkretne ukrepe: pomladitev koprskega zaledja z enkratnimi subvencijami za obnovo nepremičnine, pomladitev stavbnega fonda v občini Ankaran ter subvencije, rente in oprostitev plačila komunalnega prispevka za mlade družine v občini Hrpelje–Kozina.«

 

Delovno skupino so sestavljali še Mario Benkoč, Tabita Jerant, Kaja Joksič, Anu Kahuna, Anita Paučić in Nina Tepeš. Čeprav je v dokumentu pod drobnogled vzeto področje obalnih občin, je model in smernice za reševanje problematike možno razširiti na vso Slovenijo.

Spike Lee ga mora imeti

Ameriški režiser Spike Lee, ki je marca letos dopolnil 60 let, se je ob življenjskem jubileju odločil, da bo v desetdelno televizijsko serijo za Netflix priredi svoj uspešni celovečerni prvenec Mora ga imeti iz leta 1986. Serija bo na Netflix predvajana od 23. novembra, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Protagonistka filma Mora ga imeti je Nola Darling, umetnica iz Brooklyna, ki bo kmalu dopolnila 30 let in se še vedno išče. Razdvojena je med prijatelji, delom in tremi ljubimci – nekdanjim manekenom Greerom Childsom, ki si želi postati priznani umetnik, finančnim svetovalcem Jamiejem Overstreetom in baletnikom Marsom Blackmonom.

 

Film je imel velik pomen za vse temnopolte filmske umetnike, saj je pripomogel k temu, da so Afroameričane odtlej na filmu predstavljali drugače. Za pronicljivo komedijo si je Lee v Cannesu prislužil nagrado za najboljšega mladega režiserja, v New York Timesu pa so ga poimenovali kar “temnopolti Woody Allen”. Lee bo režiser ter izvršni producent prve serije, ki jo bo v celoti sam ustvaril za televizijo, navaja Ansa. V vlogi Nole Darling bo nastopila DeWanda Wise, njene tri ljubimce pa bodo igrali Cleo Anthony (Greer Childs), Lyriq Bent (Jamie Overstreet) in Anthony Ramos (Mars Blackmon).

Kdo je Patagotitan Mayorum?

Največji poznani dinozaver na svetu je končno dobil ime: Patagotitan Mayorum. Ko je še hodil po Zemlji, je predvidoma tehtal 70 ton, kar je toliko kot polno letalo Boeing 737. Od gobca do konca repa je rastlinojedec meril 37 metrov – s stegnjenim vratom bi lahko gledal skozi okno v 5. nadstropju stavbe. Največji dinozaver je živel pred približno 100 milijoni let v današnji Patagoniji na jugu Argentine, so sporočili znanstveniki argentinskega muzeja za paleontologijo Egido Feruglio. Dinozavra so imenovali po regiji, kjer je neki kmet našel prve kosti dinozavra v enem od kamnolomov, drugi del imena Mayorum pa izhaja iz priimka družine Mayo, saj so pri njihovem posestvu našli še več kosti. Skupina znanstvenikov, ki jih je vodil Jose Carballido, se je o dinozavru razpisala tudi v znanstveni reviji Proceedings B britanskega kraljevega društva. Skupaj so našli kosti najmanj šestih primerkov te vrste dinozavra, ki je hodil po vseh štirih nogah in je imel dolg vrat z majhno glavo.

 

Svetovno znan je omenjeni dinozaver postal januarja 2016, ko je newyorški Prirodoslovni muzej razstavil okostje in ga predstavil kot največjega dinozavra na svetu, čeprav takrat še ni imel znanstvenega imena. Okostje sicer ni bilo pravo, saj bi bilo pretežko, da bi ga lahko obesili na tak način.