Najugodnejše možnosti potovanj

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Najugodnejše možnosti potovanj

Ob precej ugodnih možnostih potovanj se boste morda tudi sami odločili za novo, eksotično destinacijo ali pa dobili idejo za pobeg v kraje, kamor vas že dolgo vleče.

Nižje cene letalskih kart pogosto zahtevajo tudi višjo mero fleksibilnosti. V primeru potovanja z avtobusom, vlakom ali alternativnimi oblikami prevoza, kot je blablacar.com, pa so cene prevoza praviloma skozi celo vse leto nespremenljive.

 

Nizkocenovni letalski prevozniki

Med letalskimi prevozniki je zagotovo najbolj poznan Ryanair. Poleg njega zelo ugodne letalske vozovnice ponujajo tudi EasyJet, Wizzair, Norwegian, Vueling in drugi. V zadnjem času lahko ugodne vozovnice najdemo tudi pri Adrii Airways, pri čemer moramo upoštevati, da je v ceno vozovnice že vključen tudi večji kovček.

Blablacar.com

Spletna platforma združuje ponudnike in povpraševalce prevozov z vsega sveta. Za razliko od slovenske različice portal prevozi.org uporabnikom ponuja tudi možnost dodajanja komentarjev in pomoč uporabnikom. S tem pri uporabnikih ustvari večjo mero zaupanja. Platforma za posredovanje je v nekaterih državah, kot sta Španija in Francija, začela zaračunavati provizijo in v teh primerih morajo iskalci prevoza za vožnjo predhodno plačati s kartico za spletno poslovanje. Po opravljenem plačilu dobijo kratko sporočilo SMS s kodo, ki jo ob zaključku prevoza povejo ponudniku. Za potovanja po večini držav je posredništvo brezplačno. V kontakt s ponudnikom je mogoče stopiti z zasebnim sporočilom.

Poleg spletnih platform, ki združujejo prevoznike in povpraševalce, obstajajo tudi skupine na Facebooku, kjer se na določeni relaciji ponuja in povprašuje po prevozu, na primer »Dunaj-Lj 15e in Dunaj-Mb 10e« ter »Prijevoz Ljubljana-Zagreb i Zagreb-Ljubljana + usputna mjesta«.

Nizkocenovni avtobusni prevozniki

V zadnjih letih smo tako kot pojavu nikocenovnih letalskih ponudnikov priča tudi pojavu nizkocenovnih avtobusnih prevozov. Gre za sodobne avtobuse, ki imajo toaleto, zaslone za predvajanje filmov. Večina avtobusov je opremljena tudi z brezžičnim omrežjem (WiFi-jem). Edina pomanjkljivost je lahko, da pri nekaterih prevoznikih osebje ne govori angleško, kar se je zgodilo pri podjetju Polski bus, in da predvajani filmi niso v angleškem jeziku, ampak v tem primeru v poljščini.

Med možnostmi prevoza z avtobusom lahko pobrskamo na spletni strani busradar.com, kjer odkrijemo tudi prevoze za en evro, na primer od Dunaja do Bratislave. Nekaterih prevoznikov na tem portalu ni. Na primer če nas zanima, kateri ugodni avtobusi vozijo iz Ljubljane v Budimpešto, moramo pobrskati med mednarodnimi madžarskimi avtobusnimi prevozniki. Eden takšnih sta na primer avtobusna prevoznika Orangeways in Volanbusz, ki ponujata prevoz na relaciji od Ljubljane do Budimpešte po ceni okrog 20 evrov. Naj vas spletna stran v tujem jeziku ne odvrne, z Googlom si lahko prevedemo celotno stran od izbire vožnje do nakupa. Pri nekaterih avtobusnih prevoznikih imajo študentje še dodaten popust, nekateri le ob nakupu v njihovi poslovalnici.

Vlak

Na spletni strani Slovenskih železnic lahko odkrijemo ugodne ponudbe, in sicer od Ljubljane do Beograda za 25 evrov, 49 evrov bomo odšteli za povratno do Budimpešte, 29 evrov do Züricha. Število vozovnic po akcijski ceni je omejeno.

Spletne strani z letalskimi ponudbami

Če vas mika potovanje v bolj oddaljene kraje, vam priporočamo spremljanje spletne strani posvetu.si ali njihovega profila na Facebooku in Twitterju. Odkrili smo na primer ponudbo iz Frankfurta do ZDA in Kanade (Washington, Boston, Montreal in Toronto) za samo 99 evrov, Tokio iz Benetk za samo 203 evre. Pri nekaterih gre za “Error-fare”, pri katerih so cene na voljo le nekaj ur, zato je ponudbo priporočljivo redno spremljati. Poleg portala posvetu.si si lahko ogledamo tudi ponudbe na pocenipotovati.si. Na spletni strani iskalnikov prevozov, na primer rumbo.com in skyscanner.net, lahko tudi sami odkrijemo zelo ugodne letalske karte.

26. SOF razglasil zmagovalce

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

26. Slovenski oglaševalski festival je opravil sklepno dejanje. Številna predavanja, okrogle mize, delavnice in večerno dogajanje so v Portorož privabili preko 1200 udeležencev. Na zaključni prireditvi so razglasili prejemnike najprestižnejših nagrad. Oglaševalska osebnost leta je postal Pavel Vrabec, generalni direktor medijske hiše Pro Plus, Oglaševalec leta za leto 2016 pa Zavarovalnica Triglav. Najuspešnejša Znamka leta je Laško, Agencija leta 2016 pa agencija Grey. Na festival Cannes Lions 2017 potujeta Gregor Vuk in Boštjan Laznik.

 

Velike nagrade v posameznih tekmovalnih skupinah so prejeli:

 

–      v skupini A Celostne komunikacijske akcije Štartaj Slovenija (oglaševalec Spar Slovenija d.o.o., agencija Formitas BBDO)

–      v skupini B Digitalne komunikacijske akcije Lahkonočnice (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey)

–      v skupini C Inovativne rešitve 2. januar (oglaševalec Infokart, agencija Pristop)

–      v skupini D Oznamčene ali ustvarjene vsebine Triglav (oglaševalec GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, mag. Jurij Režek, agencija Taktik, Agencija za komunikacijski management)

–      v skupini E Neposredno komuniciranje Cancer Bra (oglaševalec Palmers Textil AG, agencija Grey)

–      v skupini F Digitalno komuniciranje Triglav Drajv (oglaševalec Zavarovalnica Triglav, agencija Grey)

–      v skupini G Film je bila nagrajena serija del Laško DVOBOJ Stava, 1, 2, 3, 4, Zmaga (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA)

–      v skupini H Tiskani oglasi in plakati serija del Zlati boben 23 / Leteča riba, Zmajski pes, Veliki ptič  (oglaševalec Paideia d.o.o., agencija LUNATBWA)

–      v skupini I Radijsko komuniciranje Pivska napoved (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA)

–      v skupini J Oblikovanje Kocbek (oglaševalec Oljarna Kocbek, agencija VBG)

–      v skupini K Ambientalno oglaševanje velika nagrada ni bila podeljena

–      v skupini L Družbeno dobro Ne čakaj, postani darovalec (oglaševalec Slovenija-transplant, agencija AV Studio)

Zlate nagrade v posameznih tekmovalnih skupinah so prejeli:

–      v skupini A Celostne komunikacijske akcije Laško DVOBOJ (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA) in Lahkonočnice (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey)

–      v skupini B Digitalne komunikacijske akcije Cancer Bra (oglaševalec Palmers Textil AG, agencija Grey) in #MINIDENTITETA (oglaševalec BMW Slovenija (BMW Vertriebs GmbH – distribucija motornih vozil – Podružnica Ljubljana), agencija Sonce.net)  

–      v skupini C Inovativne rešitve Pivska napoved (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA) in Cancer Bra (oglaševalec Palmers Textil AG, agencija Grey)

–      v skupini D Oznamčene ali ustvarjene vsebine zlata nagrada ni bila podeljena

–      v skupini E Neposredno komuniciranje 2. januar (oglaševalec Infokart, agencija Pristop)

–      v skupini F Digitalno komuniciranje Cancer Bra (oglaševalec Palmers Textil AG, agencija Grey) in Donat Trump (oglaševalec Atlantic Grupa, agencija Pristop)

–      v skupini G Film #MaleZmage (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey) in Naj vas nič ne ustavi – nogometna pravljica (oglaševalec Telekom Slovenije, d.d., agencija Pristop)

–      v skupini H Tiskani oglasi in plakati Plaktivat – Potrošniški labirint (oglaševalec TAM-TAM d.o.o. / Plaktivat, agencija TAM-TAM d.o.o.) in Pogled skozi njihove oči (oglaševalec Slovenska filantropija, agencija Pristop)

–      v skupini I Radijsko komuniciranje In vino veritas (oglaševalec Tovarna Pivovarna d.o.o., agencija Zavod Radio Študent) in Zgodbovina (oglaševalec Javni zavod Kinodvor, agencija Zavod Radio Študent)

–      v skupini J Oblikovanje Zlati boben 23 (oglaševalec Paideia d.o.o., agencija LunaTBWA)

–      v skupini K Ambientalno oglaševanje Živjo, v živo (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija Pristop)

Srebrne nagrade v posameznih tekmovalnih skupinah so prejeli:

–      v skupini A Celostne komunikacijske akcije Živjo, življenje (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija Pristop) in #MaleZmage (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey)

–      v skupini B Digitalne komunikacijske akcije Plažnice (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey)

–      v skupini C Inovativne rešitve Tvitajmo za naše (olimpijska kampanja) (oglaševalec Telekom Slovenije, d.d., agencija Pristop) in Laško DVOBOJ Interaktivna polica (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA)

–      v skupini D Oznamčene ali ustvarjene vsebine Tvitajmo za naše (olimpijska kampanja) (oglaševalec Telekom Slovenije, d.d., agencija Pristop) in Zlatko Ribica (oglaševalec Nova KBM, agencija Pristop)

–      v skupini E Neposredno komuniciranje Laško DVOBOJ Interaktivna polica (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA)

–      v skupini F Digitalno komuniciranje #MINIDENTITETA (oglaševalec BMW Slovenija (BMW Vertriebs GmbH – distribucija motornih vozil – Podružnica Ljubljana), agencija Sonce.net), Zlatko Ribica (oglaševalec Nova KBM, agencija Pristop), Lahkonočnice (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey) in Laško DVOBOJ Interaktivna polica (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija LunaTBWA)

–      v skupini G Film Povodni mož (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija Pristop) in Velikanski maček (oglaševalec Tajfun, agencija Studio Virc d.o.o.)

–      v skupini H Tiskani oglasi in plakati serija del Spojler in Prečka (oglaševalec Mič Styling, agencija Yin + Young) in serija del Babica in Svinčnik (oglaševalec Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci, agencija Pristop)

–      v skupini I Radijsko komuniciranje Pravljica (oglaševalec Zavod Radio Študent, agencija Zavod Radio Študent), Artikulacija (oglaševalec Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, agencija Val 202, Radio Slovenija)

–      v skupini J Oblikovanje Programske knjižice LGL (oglaševalec Lutkovno gledališče Ljubljana, agencija Futura DDB d.o.o.), Živjo, dizajn (oglaševalec Pivovarna Laško Union d.o.o., agencija Pristop) in Lahkonočnice (oglaševalec Si.mobil, agencija Grey)

–      v skupini K Ambientalno oglaševanje Belinka Tophybrid (oglaševalec Helios Domžale, d.o.o., agencija Fini oglasi d.o.o.), Coca-Cola soba (oglaševalec Coca-Cola Slovenija, agencija Mayer McCann), Senzorične degustacije (oglaševalec Mlekarna Celeia, agencija Pristop)

Priznanje SOF za najboljšo režijo avdiovizualnega oglasa je prejela LunaTBWA, režiser Gregor Vesel. Za najboljšo režijo zvočnega oglasa pa Javni zavod Kinodvor, režiserka Zala Simčič. Priznanje za najboljšo fotografijo v oglaševanju je prejela agencija Bright Visuals, direktor fotografije Dominik Istenič, za najboljšo ilustracijo pa Hana Stupica. Agencija Grey je prejela priznanje za najboljšo avtorsko glasbo, avtorji glasbe so Borka, EB King, Whynnel. Priznanje za najboljše tekstopisje je prejela agencija LunaTBWA, avtorici Vlasta Merc in Neja Činkole.

Najboljša mlada kreativca 26. SOF-a, ki bosta odpotovala na festival Cannes Lions 2017, sta Gregor Vuk in Boštjan Laznik.

Več na:  www.sof.si

 

S Coca-Colo na tekaško preizkušnjo Nočna 10ka

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Coca-Cola v Sloveniji letos v okviru projekta Moja olimpijska norma, ki ga že drugo leto zapored organizira Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez in se s prvim regionalnim dogodkom v Postojni začenja danes, pripravlja nagradno presenečenje za tekače. Izmed vseh športnih navdušencev, ki bodo izmerili svojo telesno pripravljenost na regionalnih dogodkih ali prek mobilne aplikacije, bo izžrebanih 35. Če bodo ti na zaključnem dogodku v okviru projekta dosegli svojo olimpijsko normo, jim bo Coca-Cola za nagrado podelila startnino za tekaško preizkušnjo Nočna 10ka, ki bo 8. julija 2017 na Bledu.

Projekt Moja olimpijska norma omogoča vsakomur, da izboljša svojo telesno pripravljenost in na lastni koži izkusi, kako se počutijo olimpijski junaki. Za dva meseca, med aprilom in junijem, lahko udeleženci obujejo čevlje vrhunskih športnikov in trenirajo s podporo priznanih športnih strokovnjakov, med katerimi so trenerji, fizioterapevti, športni zdravniki, psihologi in specialisti za prehrano. Udeležence najprej čaka preizkus telesne pripravljenosti v okviru šestih regionalnih dogodkov in nato še zaključno testiranje, ki pokaže, ali so svojo olimpijsko normo osvojili.

Coca-Cola, ki je partnerica projekta Moja olimpijska norma, bo na vsakem od šestih dogodkov izžrebala po pet srečnežev in še dodatno peterico tekačev, ki bo prvo testiranje opravila preko mobilne aplikacije Team Slovenia. Prvi v seriji šestih dogodkov je že danes, 7. aprila, v Postojni. Nato sledijo dogodki v Kranju (8. aprila), Celju (9. aprila), Velenju (14. aprila), Novem mestu (15. aprila) in v Kopru (16. aprila).

Skupaj 35 tekačev, ki jih bo izžrebala Coca-Cola, bo nato čakal izziv na zaključnem dogodku Moje olimpijske norme. Dan D, ki bo pokazal uspešnost udeležencev pri doseganju svoje olimpijske norme, bo v nedeljo, 18. junija 2017, v Ljubljani. Vsi tekači iz petintrideseterice, ki bodo dosegli ali presegli svojo olimpijsko normo, bodo za nagrado prejeli brezplačno udeležbo na dogodku Nočna 10ka, katerega generalni sponzor je Coca-Cola in bo 8. julija potekal na Bledu. Tekači se bodo teka udeležili v spremstvu Jureta Koširja, ambasadorja projekta Pospeši ritem.

Partnerstvo na Moji olimpijski normi predstavlja nadgradnjo dvoletnega projekta Pospeši ritem, ki ga je v sodelovanju s strokovnjaki organizirala Coca-Cola v Sloveniji. Projekta Moja olimpijska norma in Nočna 10ka sta del številnih aktivnosti, ki jih Coca-Cola v Sloveniji pod okriljem pobude #Vednopodpiraj in štiriletnega partnerstva z Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih zvez načrtuje v obdobju do zimskih olimpijskih iger Pjongčang 2018.

 

Podrobnosti o prijavah in poteku projekta Moja olimpijska norma so objavljene na spletni strani: http://mojanorma.olympic.si/. 

ŠOS in DOS nenaklonjena Zakonu o vajeništvu, oblikovanem »po gostilniško«

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Danes bo na 26. seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS obravnavan Predlog zakon o vajeništvu (ZVaj). Na Dijaški (DOS) in Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) predlogu nismo naklonjeni. V okviru javne razprave smo podali obsežne komentarje na predlagane rešitve, ki jih uvaja zakon, a nismo bili upoštevani. Sprejem zakona v taki obliki nas skrbi, saj vajeništvo razume narobe – kot ukrep za spodbujanje gospodarstva, tudi preko skoraj brezplačnega dela dijakov. Nihče od vključenih pa ne želi razumeti negativni plati vajeništva, ki jih to prinaša predvsem mladim v izobraževanju – predstavniki teh s(m)o bili iz postopka priprave tudi praktično izključeni. Nekatere izmed težav, na katere opozarjamo, prepoznava in naslavlja tudi Zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ RS, ki je podala tudi obsežno in izrazito negativno mnenje k zakonu. ZPS meni, da je besedilo zakona v nekaterih segmentih tako nerazumljivo in nedoločno, da ne sledi ustavnemu načelu jasnosti in določnosti predpisov; opozarja tudi na preveliko vlogo zbornic.

Na ŠOS in DOS smo že med javno razpravo ministrstvu (MIZŠ) poslali komentarje na objavljen predlog ZVaj, ki pa niso bili upoštevani. Februarja smo svoja stališča predstavili poslanskim skupinam, organiziran je bil posvet Državnega sveta RS, tematika vajeništva pa je odmevala tudi med deležniki (predvsem zbornicami in sindikati) in v javnosti. Z razočaranjem ugotavljamo, da kljub aktualnosti teme, večina vključenih še vedno ne razume problematike ali pa so popolnoma brezbrižni do negativnih plati predloga zakona oz. vajeništva na splošno. Vajeništvo se tako napačno razume predvsem kot ukrep za spodbujanje gospodarstva, tudi neposredno preko subvencij in skoraj brezplačnega dela dijakov (čeprav gre za izobraževalni program!) in/ali kot ukrep, ki ga je potrebno sprejeti zaradi sprejetja samega (zaradi bližajočih se volitev, koalicijske pogodbe, mednarodnih obvez itd.).

Na ŠOS in DOS nismo naklonjeni ZVaj. Kot smo že opozarjali od začetka razprav, predlog ureditve sledi interesu gospodarstva in tujine, ne pa vajencev ali družbe kot celote. Opozarjamo tudi na problematično krepitev ozkih delovnih kompetenc,kar v času hitrega tehnološkega napredka in globalizacije omejuje fleksibilnost, torej potrebo po nenehnem prilagajanju znanj in veščin. Napovedujejo se trendi nadomeščanja manualnega dela z robotizacijo, selitev dela, odmiranje številnih poklicev itd., zato bi morali krepiti splošne kompetence, družbo znanja, poklice prihodnosti itd.Vajeništvo tako ne naslavlja sodobnih trendov in potreb (slovenskega) gospodarstva v prihodnosti.

Neprimeren je tudi proces sprejema in priprave predloga zakona. Na mizi imamo tako zakon, ki združuje najslabši možen kompromis tistih, ki so sodelovali pri pripravi zakona (zbornice, sindikati in nekatera ministrstva), saj ne zagotavlja niti kakovostnega izobraževanja niti dostojnega dela. Čeprav se zakon menda zgleduje po nemškem modelu, bodo vajenci, ravno obratno, v osnovi dijaki, ki se bodo ob šolanju tudi “praktično usposabljali z delom”. Zaradi tega bodo lahko neprimerno plačani in brez delavskih pravic. Ob tem pa v Sloveniji že imamo dualen sistem poklicnega izobraževanja, ki ga ironično definiramo na enak način: “praktično usposabljanje z delom” (glej ZPSI). Prav tako smo med leti 2009 do 2015 investirali več kot 32 milijonov evrov v medpodjetniške izobraževalne centre, ki še sploh niso zaživeli,mlade pa že preusmerjajo v podjetja.
 
Ob številnih pravicah zbornic, ki bodo dejansko vodile sistem vajeniškega “izobraževanja”, pa so za vajence pravice precej omejene. Če upoštevamo, da bodo “nagrade” (in ne plačilo, kot bi mu morali reči) vajencem izplačane le za čas usposabljanja (50 – 60 % programa) in upoštevajoč akontacijo dohodnine, bo povprečno mesečno izplačilo vajencem 96 do 155 evrov (in ne 250 do 400 evrov). Pa še ta nagrada bo sofinancirano s strani MGRT, tako kot bo stroške zavarovanja (ne tudi pokojninskega, saj vajenci ne bodo pokojninsko zavarovani) zagotovilo MIZŠ. Če preračunamo mesečno nagrado še za polni mesec usposabljanja (36 ur tedensko), pomeni to v prvem letniku zgolj 0,66 evra na uro dela. Ob vseh pomanjkljivostih zakona pa je še posebej sporno, da bodo lahko vajenci tudi brezposelne osebe, kar nudi možnost za novo izkoriščanje in prekarizacijo delavcev.

Zgovorno je tudi obsežno in izrazito negativno mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ RS (ZPS), ki opozarja na težave, ki smo jih na ŠOS in DOS že izpostavili. ZPS pa gre celo tako daleč, da meni, da je besedilo zakona v nekaterih segmentih tako nerazumljivo in nedoločno, da ne sledi ustavnemu načelu jasnosti in določnosti predpisov. Tudi glede delitve med izobraževalnim in delovnim področjem opozarja na preveliko vlogo, ki jo imajo zbornice (ki niso ekvivalentne vlogi šol in ministrstva). Komentarji ZPS nas ne presenečajo, saj le odsevajo odnos MIZŠ in deležnikov do dijakov in izobraževalnega sistema, hkrati pa tudi reflektirajo “gostilniški” način oblikovanja (izhodišč) zakona.

Že glede na nomotehnično pomanjkljivost zakona bi moral biti predlog zakona na odboru zavrnjen. Ob upoštevanju vsebinskih kritik pa do njega sploh ne bi smelo priti.

Vseeno bo glede na izražena stališča poslancev, zaradi že opisanih razlogov, pa tudi zaradi redko videnega samostojnega glasovanja poslancev “po svoji vesti”, predlog zakona verjetno sprejet. O tem priča tudi sporen način zakonodajnega postopka sprejema Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, na katerega se veže tudi ZVaj. Čeprav še ni niti v medresorskem usklajevanju, že vsebuje rešitve, zapisane v ZVaj, ki pa se še komaj sprejema (na kar opozarja tudi ZPS). MIZŠ tako stavi na ubrano delovanje glasovalnega stroja in pozablja, da poslanci po ustavi niso vezani na kakršnakoli navodila.

Doktorski študij mora biti finančno dostopen vsem odličnim kandidatom

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Doktorski študij mora biti finančno dostopen vsem odličnim kandidatom

Na Študentski organizaciji Slovenije so v okviru javne razprave o predlogu Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija podali svoje komentarje, ki gredo predvsem v smeri drugačnega sistema financiranja doktorskega študija.

Njihovo osnovno izhodišče je, da mora biti doktorski študij stalno in stabilno (so)financiran ter dostopen vsem kandidatom pod enakimi finančnimi pogoji (enaka višina šolnin). Kot eno ključnih težav pri dostopu do doktorskega izobraževanja vidijo predvsem v višini šolnin, ki pa se med programi zelo razlikujejo in znašajo med 2.400 in 5.500 evrov na posamezni letnik študija, prav tako pa doktorski kandidati – tudi tisti, ki niso zaposleni – niso upravičeni do večine socialnih transferjev, ki so sicer namenjeni študentom.

Kakovost študija?
Doktorski študenti oz. raziskovalci se delijo v več različnih skupin glede na to, ali oz. kje so zaposleni in kako se njihov študij financira. Na eni strani so tako mladi raziskovalci (MR), ki so zaposleni za čas doktorskega študija in tako ne plačajo šolnine, za svoje raziskovalno delo pa prejmejo tudi plačo. Na drugi strani pa so študenti, ki niso zaposleni kot MR ali morda sploh in torej v celoti plačujejo – različno visoke šolnine – prav tako pa morajo pridobiti druge vire financiranja, s katerimi si omogočijo kritje študijskih in življenjskih stroškov. S študijem oz. raziskovanjem nepovezano delo pa lahko – ob povečani skupni obremenitvi s študijem, raziskovanjem in delom – vpliva na kakovost študija ali pa življenja takšnega kandidata. Prav tako pa visoke šolnine in odsotnost finančnih spodbud lahko vodijo v socialno izključevanje na najvišjih ravneh izobraževanja.

Zanimiv paradoks je tudi to, da lahko kandidati pridobijo štipendije za kritje stroškov študija v tujini (npr. Ad Futura), doma pa ne (če niso MR), kar lahko vodi tudi v odtekanje najboljših kandidatov v tujino.

Za vse odlične!
Vsekakor vidijo napredek v zapisu zadnje novele Zakona o visokem šolstvu (ZviS-K), ki vsaj deloma zagotavlja financiranje oz. sofinanciranje doktorskega študija. Vseeno pa bi želeli to urediti na način, da bi bil doktorski študij enako finančno dostopen vsem odličnim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis in študij na najvišji ravni izobraževanja. Sredstva za (so)financiranje doktorskega študija morajo biti stalno zagotovljena znotraj proračunskih sredstev za študijsko dejavnost. Glede na predvideno rast financiranja študijske dejavnosti ocenjujejo, da stalno zagotavljanje sredstev za doktorski študij ne bi smelo iti na škodo sredstev za financiranje predhodnih ravni izobraževanja.

Na ŠOS si prizadevajo, da bi bil doktorski študij v čim večji meri sofinanciran na način, da bi imeli vsi kandidati enako visoke šolnine (oz. jih ob zadostnem obsegu financiranja sploh ne bi bilo), ob tem pa bi lahko prejeli tudi finančno dotacijo za kritje življenjskih stroškov. V preteklosti so poznali več različnih sistemov sofinanciranja doktorskega študija, pri čemer je imela vsaka od ureditev svoje prednosti in slabosti. Pred bolonjo smo tako imeli med drugim tudi normirane šolnine, ki so predstavljale enoten okvir za višino šolnin. Po prehodu na t. i. inovativno shemo za sofinanciranje doktorskega študija pa se je določba o višini šolnine umaknila, kar je povzročilo umeten dvig šolnin. Prav tako pa so med cenami šolnin na posameznih zavodih oz. programih zelo velike razlike; cene šolnin se gibljejo med okvirno 2.400 in 5.500 EUR. Prednost inovativne sheme pa je zagotovo bila v tem, da je kandidatu poleg sofinanciranja šolnine omogočala tudi kritje življenjskih stroškov in diseminacije rezultatov njegovega raziskovalnega dela.

Pri ŠOS menijo, da mora država zagotoviti finančno enako dostopnost doktorskega študija vsem kandidatom, ne glede na področje študija oz. raziskovanja; to je mogoče le s ponovno uvedbo koncepta normirane šolnine in uvedbo (so)financiranja na način, da država v celoti financira razliko od zneska normirane šolnine na programih, ki so finančno zahtevnejši (običajno zaradi večjih materialnih stroškov, povezanih z raziskovalnim delom). Normirana šolnina pa se lahko dodatno (so)financira, če za to obstajajo razpoložljiva sredstva. Pri tem sledijo izhodišču, da mora biti doktorski študij finančno dostopen vsem kandidatom, ki dosegajo kakovostne kriterije in so odlični kandidati za študij na najvišji stopnji.

Koliko sofinanciranja?
(So)financiranje šolnin in višina (so)financiranja mora biti znana za vsako študijsko leto vnaprej, in sicer še pred iztekom roka, ki je določen za vpis kandidatov. Kandidati morajo imeti pred vpisom nedvoumno informacijo o tem, ali bo njihov študij (so)financiran in v kolikšnem obsegu.

Visokošolski zavodi sami, po lastnih kriterijih, izberejo kandidate za doktorski študij, nato se pa vsem izbranim kandidatom študij tudi (so)financira, po vnaprej določenem ključu. Visokošolski zavodi tako vplivajo na izbor kandidatov, ne pa tudi na to, kdo prejme (so)financiranje.

Mallorca

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Mallorca

Po manj kot dveh urah smo se že spuščali proti pisti ob glavnem mestu Mallorce.

V času glavne sezone velja prav to letališče za eno najbolj obljudenih letališč na svetu, kjer vsakih nekaj minut odleti ali pristane letalo.

Mallorca, nekaterim bolj znana iz TV-reportaž kot otok žuranja, kjer prevladujejo nemški turisti, ki s svojimi divjimi zabavami skrbijo, da otok od maja do septembra nikoli ne zaspi.

Pa vendarle Mallorca še zdaleč ni samo to, je veliko več. Je eden izmed štirih otokov, ki skupaj z Ibizo, Menorco in Formentero sestavljajo Balearske otoke. Odlikujejo jo številne peščene plaže in sredozemsko podnebje, zato ne preseneča, da je tam turizem glavna gospodarska panoga. Značilnosti otoka so njegova izrazita nasprotja. Od zasanjanih, delno težko dostopnih osamljenih zalivov do živahnih promenad in neštetih zabaviščnih možnosti, od sodobne arhitekture do zanimivih gotskih znamenitosti, velikih hotelskih sklopov do prijetnih samotnih hišic. Otok sonca krasita prelepa pokrajina ter neokrnjena narava. Iz kamna grajeni mlini na veter so tipična značilnost za Balearske otoke. Otok krasijo skoraj na vsakem koraku.

Mallorca nudi številne in raznolike možnosti za šport in zabavo (plavanje, smučanje na vodi, potapljanje, jadranje, deskanje, kolesarjenje, planinarjenje, diskoteke, aquaparki, kegljišča, glasbeni festivali, izleti, koncerti …). Mallorca premore kar nekaj velikih vodnih parkov, safari park, ima največji akvarij v Evropi, kjer 5 milijonov litrov slane vode daje v 55 velikih akvarijih dom več kot 8.000 različnim vrstam morskih živali.

Kaj pa zabava?
Mallorca si je v zadnjih letih pridobila sloves nemškega letovišča, vendar ta glas ni povsem upravičen. Zloglasni Balerman številka 6 (“seks”) še vedno zveni nemško, vendar bi bilo Mallorco nepravično soditi po enem samem baru na glavni plaži v zalivu Palma. Fenomem Mallorke za mlade nemške turiste je nedvomno Ballermann, ki je sinonim za noro zabavo. Glavnina nočnega življenja se odvija v velikih pivskih vrtovih, ki se nahajajo na ali ob zelo glasni Schinkenstrasse (Šunkini ulici). In če je to mesto popivanja in razvrata, kjer žurajo Nemci, potem enako lahko rečemo za kraj Magaluf, kjer žura neumorna angleška populacija.

Kraj, kjer je lokal ob lokalu, bar ob baru in prav vse so v času našega obiska krasili veliki televizijski zasloni, ki so vsak dan predvajali nogometne tekme svetovnega prvenstva.

Naš hotel je bil v Alcudiji, (Badia d'Alcudia), v največjem zalivu na severu otoka. Hotel štirih zvezdic je bil lep in urejen, hrana je bila odlična. Čudovite plaže s turkiznim morjem, neskončne promenade za večerne sprehode, kjer je polno trgovin, lokalov, restavracij in dogajanja nasploh. Alcudia se je v zadnjih letih razvila v priljubljen počitniški cilj. Velik kopališki zaliv s svojo 12 kilometrov dolgo plitvo peščeno plažo je pravi kraj za navdušence nad vodnimi športi. Pri lokalni rent-a-car poslovalnici Lagoon Car smo za nekaj dni najeli avto Opel Corso, za katerega smo odšteli 27 evrov na dan. Twinga ali Pando bi lahko najeli že za 25 evrov na dan, kar je zelo ugodno. Za tedenski najem bi bilo mogoče izpogajati še nižjo ceno. Otok smo začeli raziskovati na najbolj severnem delu (Cap de Formentor), to je rt otoka, ki ponuja prečudovite razglede.

Nič ni tako zelo daleč, da si ne bi mogel ogledati
Z urco vožnje se pride prav v vsak kraj. Od Arenala do C'an Pastille se razprostira 7 km dolga, fina peščena plaža s palmami in čudovito obalno promenado, idealno za sprehode in kolesarjenje. Cala Figuera je pristno ribiško pristanišče, s slikovitimi ribiškimi hišami in čolni. Santa Ponsa: Ta počitniški kraj leži 18 km jugozahodno od otoškega glavnega mesta Palma, znan je po svoji četrti z vilami in lepim pristaniščem za jahte. V bližini se bohotijo vile in posestva, ki služijo bogatim in slavnim kot poletne rezidence. Lastnik nekaterih sta filmski igralec Michael Duglas ter manekenka Heidi Klum.

Paguera: Živahen kopališki kraj z zalivom, ki ga obkrožajo pogozdene višave. Paguera leži približno 25 km zahodno od Palme. Ponuja raznoliko možnost zabave s številnimi kavarnami, restavracijami, diskotekami in prijetnimi tavernami. Illetas: Je pokrajinsko zanimiv počitniški kraj z dvema čudovitima zalivoma. Palma de Mallorca: Glavno mesto Mallorce, ki leži ob dolgem istoimenskem lepem zalivu, se je razvilo v živahno velemesto. S svojo živahno notranjostjo, s številnimi trgovinami, starim mestom, znanimi palačami in cerkvami, pristaniščem, dolgimi plažami je Palma de Mallorca eno najbolj obiskanih španskih počitniških mest. Cala d'Or: Eden izmed najbolj privlačnih krajev, vendar bolj priljubljen pri družinah. Mini vlakec vozi redno do okoliških sanjskih zalivov in vas med drugim popelje do znanega kopališkega zaliva Cala Mondrago. Središče Cala d'Or je zgrajeno v mediteranskem stilu, s conami za pešce, številnimi lokali, restavracijami in butiki.
Na otoku je tudi veliko podzemnih jam, okrog 200, vendar le nekatere so odprte za javnost. Podzemna jezera, ki jih najdemo v številnih jamah, imajo odlično akustiko, tako smo v jami Coves del Drach (Drakulski jami), blizu mesteca Portocristo, poleg samega ogleda prisluhnili tudi koncertu klasične glasbe. Sam nisem ljubitelj podzemnih jam, vendar ta je res vredna ogleda. Mallorca je s svojima slabima dvema urama letenja enkraten počitniški kraj, ki ponuja sonce, toplo morje izvrstne kvalitete, zanimivo pokrajino in obilo zabave.

Za tiste, ki si želite žurati, je morda smiselno kljub nekoliko višjim cenam otok obiskati v glavni sezoni, drugače pa so primerni čas obiska tudi meseci maj, junij, september, oktober; takrat so cene nižje, tedenski aranžma (polpenzion) pa lahko najdete že za 260 eurov.

——————————–
Nagradna koda: 3673
Kodo vpiši v nagradni obrazec.
——————————–

Lepota po slovensko

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Slovenija se z drugim Sejmom kozmetike in lepote LOVE BEAUTY 2017 v sodelovanju z BEAUTY FORUM postavlja ob bok gigantskim in za marsikoga nedosegljivim sejmom iz tujine. V elegantni in ravno prav veliki Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča bomo spoznali vso lepotno ponudbo Slovenije in tujine na enem mestu.

Lansko leto je sejem LOVE BEAUTY v sodelovanju z BEAUTY FORUM privabil več kot 5000 domačih in tujih obiskovalcev, lastnic in lastnikov salonov in poslovnežev različnih lepotnih panog. Odličen odziv javnosti, tako profesionalne kot ljubiteljev lepote, je organizatorje spodbudil k nadaljevanju in širitvi ponudbe. Tako so obstoječim dodali nove lepotne panoge estetike.

8. in 9. aprila 2017 bo Ljubljana gostila slovensko in tujo ponudbo z najrazličnejših lepotnih segmentov: kozmetike in naravne kozmetike, manikire, pedikure, frizerstva, plastične in estetske kirurgije, dentalne estetike in wellnessa ter storitev, ki so nepogrešljiv del lepotne industrije.

Razstavljavci bodo nudili obiskovalcem pestro ponudbo izdelkov in storitev po najugodnejših sejemskih cenah, predstavili bodo lepotne novosti in trende ter strokovna svetovanja in namige, kako izboljšati svoj lepotni vsak dan. Priložnost, ki je zagotovo ne smete izpustiti iz rok vsi ljubitelji lepote kot tudi strokovnjaki in profesionalci na lepotnih področjih, ki lahko pričakujete odlične kupčije in produktivna srečanja, ki bodo še utrdila vaše poslovanje.

Posebna ponudba sejma so tudi gostujoča predavanja in seminarji, kjer bomo imeli edinstveno priložnost prisluhniti najbolj zanimivim temam lepotne industrije, ki jih bodo z nami delili:

  • britanska kraljica naravne kozmetike Deborah Mitchell, ki skrbi za popolno kožo angleške kraljeve družine;
  • talentirani umetnik ličenja Steve Douch z dostopno linijo profesionalne kozmetike;
  • priznana hrvaška dermatologinja dr. Ivana Nola, ki predava po vsem svetu;
  • ljubitelje las bosta navdušila frizerski mojster s step by step seminarjem Metod Tasič in italijanski freestyle frizerski virtuoz Antonio Tufano;
  • priznana madžarska nohtna stilistka Norka Andrea Szalay;
  • slovenski plastični in estetski kirurgi dr. Daša Kovačič Beković, dr. Matic Fabjan in dr. Franc Planinšek;
  • mediestetska specialistka Nina G. Krajnc;
  • kako hitro, neboleče in varno po najnovejši metodi odstraniti dioptrijo z dr. Boštjanom Drevom;
  • Nives Kafol o rastnih aktivatorjih v negovalni kozmetiki;
  • Dominika Tompa Majcen, mag. farmacije, bo predstavila uporabo kisika v kozmetiki in stomatologiji;
  • vizažist in poslovni svetovalec Evgen Gec. Seznam zanimivih gostov in dogodkov je objavljen na www.sejemkozmetike.si.

Zaljubite se v LOVE BEAUTY tudi vi in nas obiščite na Gospodarskem razstavišču 8. in 9. aprila!

Podeljene nagrade Effie® Slovenija 2016

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na Zaključni prireditvi s podelitvijo nagrad Effie Slovenija 2016, nagrade za tržno-komunikacijsko učinkovitost, je izmed 15 finalistov 10 akcij prejelo prestižno nagrado Effie. Podeljeni sta bili 2 zlati, 3 srebrne in 5 bronastih nagrad Effie. Poleg posebne nagrade za uporabo raziskav, so bili podeljeni tudi nazivi za najbolj učinkovito agencijo, blagovno znamko in oglaševalca leta 2016, po metodologiji Effie Effectivness Index. Platinasti Effie v Sloveniji prejemnika še pričakuje.

 

Zlato nagrado Effie Slovenija 2016 so prejeli:

  • Droga Kolinska d.d. / Atlantic Grupa in agencija PUBLICIS ONE Slovenia, v sodelovanju z agencijami LunaTBWA, Media Publikum in Agencija 101 za akcijo 15 let Dobre strani kruha;
  • Droga Kolinska d.d. / Atlantic Grupa ter agenciji Pristop in Renderspace, v sodelovanju z Agencijo 101 in Valicon za akcijo Prenova in pomladitev blagovne znamke Donat Mg.

 

Srebrno nagrado Effie Slovenija 2016 so prejeli:

  • Hofer trgovina in agenciji PUBLICIS ONE Slovenia in PUBLICIS ONE MEDIA Slovenia za akcijo Dobro je imeti košček narave doma/s seboj;
  • Hofer trgovina in agencija PUBLICIS ONE Slovenia za akcijo FerFud – Fini grižljaji po fer ceni;
  • Mlekarna Celeia ter agenciji Pristop in Pristop Media v sodelovanju z agencijo Aragon za akcijo Lansiranje in komunikacija mlečnih namazov Zelene Doline.

 

Bronasto nagrado Effie Slovenija 2016 so prejeli:

  • Pivovarna Laško Union d.d. in agencija LunaTBWA v sodelovanju z agencijo Media Publikum za akcijo Laško DVOBOJ;
  • Renault Nissan Slovenija in agencija PUBLICIS ONE Slovenia v sodelovanju z agencijami Mediodrom, FABulatorij in OMD za akcijo Z.E. TAXI.
  • Hofer trgovina in agenciji PUBLICIS ONE Slovenia in PUBLICIS ONE MEDIA Slovenia za akcijo Rojstvo kruha;
  • Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v sodelovanju z agencijo Pristop in medijskim partnerjem Valom 202, RTV Slovenija za akcijo Botrstvo – vrnimo prihodnost otrokom;
  • Nova KBM d.d. ter agencija Pristop v sodelovanju z agencijama Pristop Media in Renderspace za akcijo Živim lajf – Svet skozi Zlatkove oči.

 

Na zaključni prireditvi je bila v sodelovanju z razvojnim partnerjem, Inštitutom za raziskovanje trga in medijev Mediana, podeljena tudi posebna nagrada za uporabo raziskav, ki jo je prejela Mlekarna Celeia za akcijo Lansiranje in komunikacija mlečnih namazov Zelene Doline.

 

Effie Slovenija je že tretjič podelil priznanje tudi najbolj učinkovitemu oglaševalcu, agenciji in blagovni znamki po metodologiji Effie Effectiveness Index (EEI):

  • Najbolj učinkovit oglaševalec v letu 2016 po metodologiji EEI: Droga Kolinska d.d. / Atlantic Grupa;
  • Najbolj učinkovita agencija v letu 2016 po metodologiji EEI: PUBLICIS ONE Slovenia;
  • Naziv najbolj učinkovite blagovne znamke v letu 2016 po metodologiji EEI pa si delita Argeta in Hofer.

Slavnostna podelitev prestižnih in najbolj zaželenih nagrad na področju učinkovitega tržnega komuniciranja v Sloveniji je potekala v Portorožu na prvi večer 26. Slovenskega oglaševalskega festivala. S podelitvijo nagrad Effie se je tako zaključila 8. izvedba Effie Slovenija.

 

Ocenjevanje prijavljenih akcij je tudi tokrat potekalo na dveh stopnjah. Devetčlanska prvostopenjska žirija je najprej izbrala listo 15 finalistov, o nagrajencih pa je odločala štirinajstčlanska drugostopenjska žirija. Obe žiriji sta delovali pod vodstvom predsednice Eve Aljančič, izvršne direktorice Ventocom Slovenija. 

 

Effie Slovenija 2016

 

Effie je najbolj zaželena nagrada in najpomembnejša referenca s področja tržnega komuniciranja v Sloveniji (vir: Mediana 2015). Nagrade Effie je leta 1968 prvič podelilo Ameriško združenje za marketing (American Marketing Association oziroma krajše AMA) New York Chapter, Inc., program pa se trenutno izvaja v več kot 40 državah na petih celinah.

 

Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ) v Sloveniji nagrado Effie od leta 2002 podeljuje vsaki dve leti, letos že osmič zapored. Effie nagrajuje ideje, ki dokazano delujejo. Nagrade Effie podeljuje žirija oglaševalcem in agencijam, ki so prek vodenega postopka prijav ter njihove dvostopenjske presoje nedvoumno in z dejstvi dokazali neposredno povezavo med tržnim komuniciranjem ter doseganjem in preseganjem zastavljenih komunikacijskih, marketinških in poslovnih ciljev. 

Timo G predstavlja GSPot

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Če še vedno iščete skrivnostno točko G, vam odslej tudi pri tem pomaga Radio Salomon. To nedeljo ob 23h bo v Salomon klubu z oddajo GSpot debitiral nov rezident, Timo G, ki bu bosta pomagala še CHRNS in Maynamic.

 

»GSpot je preslikava istoimenskih zabav v radijski format, v oddaji pa boste lahko ob svežem izboru in eni klasiki, ki je vplivala na moj glasbeni okus, slišali tudi eksluzivni remikse in edite, ki jih podpisujejo regionalni talenti in velika imena svetovne scene,« pravi didžej, ki redno nastopa v domačih, hrvaških in avstrijskih klubih, je pa tudi eden dveh očetov vročega EDM festivala Forestland. Rezident mariborskega kluba Luft in ptujskega X-Tima pri glasbi stavi na energijo, čustva in ritem, je redno ime domačih in regionanih festivalov, oder pa si je že delil z imeni, kot so DubVision, Sick Individuals, Vinai, Dzeko & Torres, Plastik Funk, Alex Kenji in Tom Novy.

 

Salomon Clubu lahko v nedeljo ob 23h prisluhnete na 101.6, 87,7 MHz in kjerkoli na www.radiosalomon.si, serija, ki jo soustvarjajo Mike Vale, Aleksij, Devious, Kleen, Clay Clemens, Timo G. idr. pa je v spletnem arhivu na voljo tudi kot avdio na zahtevo: http://radiosalomon.si/oddaje/klub-salomon

KMŠ oder išče mlade glasbenike

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Posebnost in čarobnost ambienta Dravske ulice v Mariboru, kjer se je s Festivalom Lent rodil Jurčkov oder,  so v Klubu mariborskih študentov vzeli za svojo in tam postavili KMŠ oder. Z njim tudi letos nadaljujejo s kulturno-glasbenim programom mladih ustvarjalcev, gre za zgodbo začetkov, ki pa jo v vseh pogledih navdihuje tradicija in zgodovina Festivala Lent.


KMŠ oder ponuja priložnost mladim glasbenikom, glasbenim skupinam, akustikom ter DJ-em, ki začenjajo svojo glasbeno pot. Predstavlja začetek zgodbe vseh, ki imajo željo in ideje, vendar morda še niso imeli prave priložnosti, da jih pokažejo širši publiki.

Vse, ki iščete priložnost, vabijo, da se prijavite na razpis in sooblikujete letošnje dogajanje na Festivalu Lent.

  

Prijava naj vsebuje:

–        en cover po izbiri,

–        en lasten komad (v primeru, da ga imate),

–        opis glasbenika ali skupine s priloženo sliko in

–        kontaktno osebo.

 

Prijave lahko pošljete na elektronski naslov anja.jurse@klub-kms.si, do 21. aprila 2017.

1...1.5511.5521.553...2.171Stran 1.552 od 2.171