ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

BEST Ljubljana organizira dogodek BEST dnevi tehnike in naravoslovja (BDTN) na katerem bodo delavnice in predavanja, ki bodo potekala od 12. do 18. decembra na fakultetah Univerze v Ljubljani. Na dogodku bodo študenti pridobili praktična znanja, spoznali nove ljudi in se hkrati zabavali. Predavanja in delavnice bodo vodili profesorji in asistenti različnih fakultet, cilj dogodka pa je promovirati tehnične in naravoslovne vede ter študentom omogočiti sodelovanje z akademskim in podjetniškim svetom. V okviru BDTNja se bo odvijalo tudi programersko tekmovanje Hackathon, na katerem se bodo udeleženci potegovali za 1000 €.

PONEDELJEK, 12.12. 2016: 

Energetika prihodnosti – Predavanje o virih energije v času, ko se zaradi elektrifikacije transporta porabniki spreminjajo, zahteve po nižjih emisijah se zaostrujejo, obnovljivi viri pa kljub nižji ceni ohranjajo svoje osnovne slabosti.

Predstavitev KIC InnoEnergy – Predstavitev mednarodne šole in možnosti pridobitve štipendije ob študiju (do 750€ na mesec).

Urbano rudarjenje – Predavanje o podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna in zeleni elektriki iz deponijskega plina z odlagališč komunalnih odpadkov.

TOREK, 13.12. 2016: 

Uvod v znanost o podatkih – Delavnica o tehnikah za podatkovno analitiko in vizualizacijo ter prikaz osnov strojnega učenja.

Izraba plitke geotermije za izboljšanje kvalitete bivanja – Predavanje o sodobnih metodah izrabe geotermalne energije.

Veščine javnega nastopanja z uporabo vizualnih medijev – Predavanje o moči elektronskih medijev in njihovi uporabi.

SREDA, 14. 12. 2016: 

Učinkovito delo v timu: Zakaj strokovnost ni dovolj – Predavanje o delu v timu in pravilnemu pristopu k posamezniku ter kako motivirati sebe za doseganje ciljev.

Fuzija – Predavanje o osnovah fuzije in kako bi se jo lahko uporabljalo za pridobivanje energije.

ČETRTEK, 15. 12. 2016: 

Prehranska dopolnila pri športnikih – Predavanje o prehranskih dopolnilih, ki lahko športnikom koristijo, lahko pa predstavljajo nevarnost za zdravje.

3D-tisk – Sprehod po procesih hitrega prototipiranja, izdelave kalupov in orodij, do neposredne izdelave 3D-tiskanih izdelkov.

SOBOTA in NEDELJA, 17. in 18. 12. 2016: 

Hackathon – Programersko tekmovanje, kjer bodo udeleženci iskali rešitve za pametna mesta prihodnosti in se potegovali za 1000 €.

Mesta za Hackathon so omejena, zato pohitite!

Vsa predavanja in delavnice so brezplačne.

Za več informacij in prijave obiščite http://www.bdtn.bestljubljana.si 

in Facebook stran https://www.facebook.com/BestLjubljana/.

Mlade, ki svoje znanje beležijo, tudi letos na Zavodu Nefiks vabijo k prijavi na Nefiks priznanje. S tem bodo postali še bolj vidni na trgu dela. K prijavi so vabljene tudi organizacije, ki z vpisovanjem mladim pomagajo krepiti zaposlitveno pismenost in promovirajo svoje poslanstvo.

Nefiks je vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence. Urša, 23, prejemnica zlatega Nefiks priznanja v preteklosti: “Priznanje mi je dalo še dodatno motivacijo in spodbudo, da nadaljujem pri projektih in prostovoljnem delu in da oddrvim novim izzivom naproti. Neformalna izobrazba tako končno pridobiva na svojem bogatem pomenu. Hvala ekipi Nefiks!”

e-Nefiks je brezplačno dostopen na spletu, v letošnjem letu pa je dobil novo grafično preobleko in nekaj uporabnih novosti za organizacije. “Sedaj je na voljo obvestilnik, udeleženci se na dogodek lahko prijavljajo, iz njihovih prijav pa se samodejno ustvarijo liste prisotnosti” je povedala Anita Boljte, strokovna sodelavka zavoda, ki  organizacijam lahko pomaga pri uporabi sistema in tudi pri prijavi na prizanje.

Predstavnica organizacije DRPD Novo mesto, prejemnica priznanja v lanskem letu je povedala: “Konec vsakega šolskega leta našim prostovoljcem vpišemo vse dejavnosti, ki so jih opravili v sklopu našega društva. Želim si, da bi se čedalje več organizacij in posameznikov odločilo za vpis v Nefkis, saj s tem pridobijo vsi.”

Prijave na Nefiks priznanje, ki jih sprejemajo do vključno 31. decembra 2016 so letos še enostavnejše, saj se lahko prijavite z nekaj preprostimi kliki v osebnem eNefiksu, pod zavihkom NEFIKS PRIZNANJE. Tisti, ki pa še vedno prisegate na knjižico Nefiks, to lahko storite tako, da skopirane vpise pošljete na naš naslov Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana. Možna je tudi kombinacija obojega.

S prijavo na priznanje lahko vpisi, ki jih že imate še pridobijo na veljavi, za koga pa je lahko to tudi spodbuda, da zabeleži svoje kompetence za nazaj, saj je z Nefiksom tudi to mogoče. Mladi in kompetentni beležijo – bodite med njimi!

Zaključna podelitev priznanj bo potekala v torek, 10. januarja 2017 v Ljubljani.

Za več informacij o priznanju in dogodku obiščite spletno strani strani www.nefiks.si in www.talentiran.si ter Facebook strani Zavoda Nefiks.

Prejšnji teden je na Senatu Univerze v Ljubljani (UL) potekala seja, na kateri so senatorji obravnavali novi predlog Statuta UL. Rektor dr. Ivan Svetlik je med drugim predlagal zmanjšanje števila izpitnih rokov in kazen vsem tistim, ki na prvem roku ne bodo pokazali ”zadostnega” znanja. S tem je prelomil obljubo, ki jo je dal študentom – in to celo brez kakršnekoli širše razprave s študenti. V kolikor je participacija v konvencionalnih oblikah odklonjena, je protest venomer pravica in verjetno edina možnost izražanja mnenja.

Študente univerze v Ljubljani žalosti dejstvo, da je bilo študentsko mnenje ponovno pozabljeno in izključeno iz procesa oblikovanja novega Statuta Univerze v Ljubljani  (UL). Študentski glas je bil preslišan pri sprejemanju odločitev, ki neposredno vplivajo na študente. Spremembe smo zasledili javnosti nepredstavljenemu novemu osnutku Statuta UL, kjer je po rektorjevi diktaturi zapisano, da lahko študent, ki izpita ni opravil, ponavlja tega le dvakrat. Četrtemu roku, za katerega študentje (ob predpostavki brezplačnega študija) plačamo 180€, bi po novem Statutu UL sledil, le ob odobritvi posebne prošnje, še 5. rok. [1] V primeru, da študentje na izpitu ne bodo pokazali ”zadostnega” znanja, bo sledila disciplinska kazen.[2]

Zadostno znanje? Disciplinska kazen?

Kazen bi v tem primeru doletela samo študente – pravice je namreč najlažje vzeti najšibkejšim. Po mnenju odločevalcev naj bi študentje k vsakemu izpitu pristopili ali se pravočasno odjavili. Na izpitu pa bi morali doseči vsaj zadostno znanje, kar pomeni več kot minimalno določeno število odstotkov, ki bi si jih poljubno izbrala vsaka članica UL. Če študent minimalnih odstotkov ne bi dosegel, oz./ali ne bi pristopil k izpitu pa bi se mu odštela kar 2 izpitna roka.

Zanima pa nas, ali se tudi profesorjem zdi izvajanje represije zdi mnogo bolj učinkovito kot poučevanje? Kje so testi za preverjanje kvalitete pedagoškega dela in kriteriji za dobre pedagoge, ki so nujno potrebni za uspešne študijske rezultate? Kaznovanje si po novem Statutu UL zaslužimo le študentje, na drugi strani pa delo profesorjev ostaja nenadzorovano, neocenjeno in celo nagrajeno z izključitvijo velikega števila študentov. Zakaj se raje ne posvetimo iskanju rešitev, ki bi v osnovi preprečili to, kar nov statut kaznuje? Zakaj ne najdemo vzroka, da so študentje neuspešni na izpitih?

Kakšna je bila obljuba rektorja?

Rektor dr. Ivan Svetlik je pred enim letom javno na Valu202 pozval študente: »Prinesite mi podatek o številu možnosti opravljanja izpita na 200 najboljših univerzah na svetu. Sprejeli bomo najvišje število, ki ga boste našli.«. Doktorski študent Jernej Štromajer je bil eden prvih, ki so se na poziv odzvali. Nanj je odgovoril s podatkom švedske univerze Karolinska Institut, kjer je jasno, »da lahko študent, če je potrebno, izpit opravlja tudi do šestkrat.« (Karolinska Institutet 2012). Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je omenjena švedska Univerza na svetovni lestvici ARWU (Academic ranking of world Universities), imenovani tudi Šanghajska lestvica, na 44. mestu, medtem ko je UL trenutno v skupini med 401. in 500. mestom.

Poleg posameznih študentov UL in Študentskega sveta UL (ŠSUL) se je tudi ŠOU v Ljubljani odzval na rektorjev poziv ter v letu 2015 izvedel anketo o številu izpitnih rokov ter o obštudijskih dejavnostih študentov, v kateri je sodelovalo 8264 študentov UL. Anketni rezultati so pokazali, da mora kar 52 % študentov več kot 2x opravljati 1-3 izpite v enem študijskem letu. Kot razlog za večkratno ponavljanje pa so študentje navedli zahtevnost izpita, prenatrpanost izpitnih rokov in časovno stisko, kar v naših očeh odraža problematiko, s katero bi se morali spopasti profesorji ter fakultete.

Prav tako je v istem času ŠOU v Ljubljani opravil raziskavo, v kateri je na različne svetovne univerze naslovil vprašanja povezana z njihovim pravilnikom o opravljanju izpitov. Iz odgovorov lahko razberemo, da univerze kot so Rimska univerza (Univeristy of Roma), Milanska univerza (Univeristy of Milan), Univerza Uppsala (Uppsala University), itd., ki se po kvaliteti uvrščajo med 200 najboljših svetovnih univerz po Šanghajski lestvici, ponujajo svojim študentom celo neomejeno število izpitnih rokov.

Merilo za uspešnost univerze – kvalitetna izobrazba in znanje študentov – tako ne predstavlja nizko število brezplačnih, dovoljenih izpitnih rokov. Na tem mestu lahko z gotovostjo trdimo, da bi naša univerza kljub krčenju izpitnih rokov še vedno ostala na trenutnem položaju na Šanghajski lestvici. Za spremembo tega bi si morali prizadevati preko drugačnih sprememb študijskega sistema, predvsem takšnih, ki bi bile premišljene, vključevale več mnenj in se preverjeno osredotočale izključno na kvaliteto akademskega procesa. Vsekakor pa takšne, pri katerih glas študentov ne bi bil preslišan.

Situacija danes?

Pretekel je že skoraj en teden od umika predloga Statuta UL iz dnevnega reda seje Senata UL (seja je bila sklicana zaradi Statuta UL), zaznavamo pa vedno večjo stagnacijo. Statut UL naj bi bil sprejet do konca decembra 2016, pri čemer je študentsko nasprotovanje vsebini nekaj, česar UL ne more in ne sme prezreti. 120. člen smo na ŠOU v Ljubljani in na ŠSUL, sledeč glasu študentov, vseskozi zavračali in se borili proti sprejetju. A očitno v primeru, ko nov Statut UL neposredno spreminja pravice študentov, študentsko mnenje ne šteje. V preteklosti se je na žalost že mnogokrat pokazalo, da je študentsko mnenje pomembno le, kadar je povšeči univerzi in njenim predstavnikom.

V kolikor je participacija v konvencionalnih oblikah odklonjena, je protest venomer pravica in verjetno edina možnost izražanja mnenja. Prepričani smo, da se bodo študenti v primeru sprejetja rektorjevega osnutka Statuta UL demokratično uprli in uporabili pravico protesta, ki nam pripada.

Ob tednu Univerze v Ljubljani, je rektor prof. dr. Ivan Svetlik je študentom Univerze podelil svečane listine za izjemen študijski uspeh. Svečano listino  je prejelo 13 odličnih študentov, kar potrjuje, da študenti Univerze v Ljubljani vedno znova nadpovprečno nadgrajujejo svojo študijsko pot. Študenti prihajajo z naslednjih članic Univerze v Ljubljani: Fakultete za družbene vede, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za socialno delo in Medicinske fakultete.

»Študij po vpisanem programu je najpomembnejše delo vsakega študenta. Zato kaže še posebej pohvaliti vse, ki so s svojimi zmožnostmi in študijskimi prizadevanji dosegli najboljši uspeh in najvišje ocene ter pri tem posegali tudi po dodatnem znanju,« je uvodoma povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik in še posebej izpostavil, da je odlika Univerze in akademske skupnosti študentov v čim boljši izvedbi študijskih programov ter osvojitvi znanja in kompetenc, ki jih programi ponujajo.

Letošnji slavnostni govorec, profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Prosen, je postal drugi slovenski prejemnik prestižnega financiranja Advanced Grant, odkar ga Evropski raziskovalni svet podeljuje raziskovalcem in raziskovalkam, ki so že postali znanstveni vodje s prepoznavnimi raziskovalnimi dosežki. V svojem govoru je poudaril pomembnost svobodnega ustvarjanja: »Glavne znanstvene in umetniške dosežke je vedno spodbudil naključen navdih, pa čeprav je ta praviloma povezan tudi s pridobljeno kar največjo mero aktualnega znanja na področju. Res velike reči, veliki dosežki človeškega uma, redko nastanejo po programu, projektu, ki bi si ga vnaprej spisali. Še redkeje že vnaprej vemo, kako in za kaj bo tisto, kar bomo šele odkrili, praktično uporabno oziroma bo imelo tehnološko vrednost. Prof. Prosen je prepričam, da je naloga znanosti premikati mejo med znanim in neznanim in da smo trenutno še vedno pred velikimi izzivi. »Zavedati se moramo, da je svobodno ustvarjanje znanja, ali pa svobodno umetniško ustvarjanje, velik privilegij in hkrati velika odgovornost. Ta možnost ne sme postati samoumevna, hkrati pa mora vedno ostati dostopna.«

Prejemniki svečanih listin za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2016 so:

Domen Križaj, Akademija za glasbo Univerza v Ljubljani

Maja Arslanagić-Kalajdžič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Marko Hočevar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Otto Gerdina, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Aljaž Blatnik, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Timotej Gruden, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Veno Mramor, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Lenart Zadnik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Manca Bizjak, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Aleksandar Dimitriev, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Maja Ivačič, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Matic Bóšnjak, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Metka Čepar, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Leto 2016 se počasi bliža h koncu, kar pomeni, da nas čaka novo leto – leto 2017. To pa obenem prinaša tudi nov strošek za naše vozilo, ki za vožnjo po slovenskih avtocestah potrebuje vinjeto. 

Tu pa nastopijo naši partnerji, saj na Facebook strani MojaObčina.si trenutno poteka odlična nagradna igra, kjer lahko BREZPLAČNO osvojiš letno vinjeto 2017. Da, tako je. Z malo sreče lahko v nagradni igri, ki jo organizirajo skupaj s podjetjem PAN JAN in Računalniškimi novicami, dobiš povsem novo lepo oranžno vinjeto. 

Te zanima?
SODELUJ TUKAJ

Luka Šulić in Stjepan Hauser sta včeraj z ekskluzivnim koncertom v znameniti Sydneyjski operi zmagoslavno zaključila avstralsko turnejo, v okviru katere sta v novembru že nastopila v Perthu, Melbournu, Brisbanu in mestu Adelaide. Slovita opera v Sydneyju velja za eno najznamenitejših in najbolj arhitekturno prepoznavnih stavb na svetu. Slovensko – hrvaška glasbenika sta na spektakularnem prizorišču nastopila s prestižnim simfoničnim orkestrom Sydney Symphony Orchestra. Na čisto posebnem in edinstvenem dogodku sta prvič z orkestrom odigrala celoten repertoar pop in rock uspešnic, ki jih je publika navdušeno sprejela z stoječimi ovacijami.

ZADNJI KONCERT VELIKE SVETOVNE TURNEJE NA NOVI ZELANDIJI

2Cellos sta pravkar na poti na Novo Zelandijo, kjer bosta jutri s koncertom v Aucklandu zaključila letošnjo nadvse uspešno svetovno turnejo. Leto 2016 je za Luko in Stjepana leto neverjetnih uspehov in presežkov, saj se le malo glasbenikov lahko pohvali z nastopi na tako prestižnih koncertnih prizoriščih, kot so Veronska Arena, Royal Albert Hall v Londonu, pariška Olympia in Sydneyjska Opera, v samo enem koledarskem letu. Takoj po povratku v Evropo pa se bosta Luka in Stjepan posvetila novemu albumu filmske glasbe, ki bo izšel v začetku marca, prvič pa ga bosta predstavila prav na koncertu v Ljubljani.

Mladi zdravniki Jernej A. Lesjak, Staša Mudrovčič in Alejandro M. Rant ter mlada zobozdravnica  Alja Črv se maja naslednje leto odpravljajo na jugovzhodni del otoka v vas Matanga, kjer bodo prostovoljno delovali v dispanzerju tamkajšnjega misijona, ki ga je do lani vodil slovenski misijonar Izidor Grošelj.

Matanga 

Dispanzer, v katerem bodo nudili zdravstveno oskrbo tamkajšnjim prebivalcem, je sestavljen iz treh ambulant in lekarne. Ena izmed ambulant je namenjena zobozdravnikom in opremljena z vso potrebno opremo za njihovo delo. “Preden se spustimo na tirnice bodoče kariere širom zahodnega sveta, bi se radi odpravili na pot, katere osnovni cilj je, da izboljšamo kvaliteto življenja prebivalcev vasi Matanga, naselju na jugovzhodnem delu Madagaskarja, pravi Jernej. To naselje leži približno trideset kilometrov  južno od Vangaindrana, glavnega središča slovenskega misijona na Madagaskarju, in osemsto kilometrov od Antananariva  Njihovo delo bo potekalo v zdravstvenem dispanzerju Matanga, kjer bodo prebili tri mesece.  V Matangi, razen v času humanitarno-medicinskih odprav, ni prisotnega zdravnika ali zobozdravnika, od najbližje bolnišnice pa so prebivalci oddaljeni dve do tri ure naporne vožnje po neurejeni poti. Ceste so v času ciklonov neprevozne, po drugi strani pa si prevoza in zdravstvene oskrbe večina prebivalcev ne more privoščiti. 

Izobraževanje, preventiva in zdravljenje 

“S svojim znanjem in izkušnjami, ki smo jih s trdim delom pridobili med študijem in dodatnim usposabljanjem, bomo poleg zdravljenja delovali tudi na področju izobraževanja, primarne in sekundarne preventive,” pravijo mladi zdravniki. Zdravili bodo tako akutne, kot tudi kronične, predvsem pa nalezljive bolezni, kot so malarija, tuberkuloza ali AIDS. Posvetili se bodo tudi perečim zobozdravstvenim problemom, tako zdravljenju, kot tudi preprečevanju s promocijo ustne higiene. Madagaskar je sicer ena od najrevnejših držav s pričakovano življensko dobo 60 let, kar je okrog 20 let manj od pričakovane življenjske dobe v Evropi. Tuberkuloza, driske, podhranjenost in malarija spadajo med deset najpogostejših vzrokov smrti na tej otoški državi. Za sporazumevanje z Malgaši se bodo naši mladi zdravniki in zobozdravnica naučili malgaškega jezika, saj ljudstvo na podeželju, čeprav je bi Madagaskar dolgo časa francoska kolonija ne govori francosko. 

“Na krilih ljubezni do medicine”

Člani odprave po koncu študija na ljubljanski medicinski fakulteti pridno pridobivajo izkušnje doma in v tujini. Za odpravo so se odločili, ker želijo pomagati najbolj zapostavljenim ter pridobiti dragocene poklicne in življenjske izkušnje. V mesecih priprav vneto zbirajo sredstva za zdravila, cepiva in medicinske pripomočke, ki jih bodo vzeli s seboj, ter za stroške odprave. V ta namen bodo prodajali majice z logotipom odprave, skodelice, koledarje in planerje ter prirejali različne dogodke, koncerte – eden izmed njih bo 30.1.2017 v kazinski dvorani akademije za glasbo v Ljubljani- in celo razne tečaje plesa. Eden izmed načinov podpore naši odpravi je tudi namenitev dela dohodnine, o čemer lahko izveste več na povezavi http://www.madagaskar2017.eu/nic-vas-ne-stane-da-ste-dobrodelni/.

“Na to pot bom s pomočjo preostalih članov naše odprave, Alje, Staše in Alejandra, ter preostalih podpornikov, dobrotnikov naše ideje, stopil z elanom in s pozitivnimi pričakovanji na krilih ljubezni do medicine,” se odprave veseli Jernej.  Več o njihovi odpravi in možnostih, kako jim lahko pomagate najdete na njihovi spletni strani www.madagaskar2017.eu.

Tradicionalni Teden Univerze so odprli s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016. Mnogi med njimi so plod sodelovanja z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi raziskovalnimi ustanovami.

»Raziskovalni rezultati so izraz novo ustvarjenega znanja. Brez raziskovanja in ustvarjanja novega znanja bi bila univerza navadna šola. Brez vidnih raziskovalnih dosežkov in objav nas ne bi bilo na svetovnem zemljevidu univerz. Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje,« je ob odprtju tradicionalnega Tedna Univerze povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik. »V ta namen smo vzpostavili Razvojni sklad, s pomočjo katerega spodbujamo prijavljanje na raziskovalne projekte. Dodatno smo skupaj z univerzami iz Leuvena, Prage in Budimpešte oblikovali še poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Razpis bo objavljen najkasneje v začetku prihodnjega leta. To pa je le eno od partnerstev, ki bo omogočalo medsebojno povezovanje in sodelovanje raziskovalcev naše in odličnih tujih univerz,« je še poudaril in svoj nagovor zaključil z besedami, da Univerza v Ljubljani ne glede na višino dodeljenih sredstev na visoki ravni izpolnjuje svoje poslanstvo.

V svojem osrednjem govoru je redni profesor s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Damjan Miklavčič povedal, da je precejšnja prednost raziskovalcev na univerzah v primerjavi s tistimi, ki delajo na inštitutih, ravno v neposrednem sodelovanju s študenti, ki predstavljajo neusahljiv vir mladega uma, željnega znanja. »Samo mladi, ob mentorstvu najboljših raziskovalcev, ki so močno vpeti v mednarodno mrežo, so sposobni reševanja najtežjih raziskovalnih in tudi perečih družbenih problemov, s katerimi se srečujemo. Slovenija že dolgo vztraja pri programu mladih raziskovalcev in verjetno nas ravno to loči od ostalih tranzicijskih držav. Na to moramo biti ponosni in tudi ta program je bistveno prispeval in še prispeva k odličnemu raziskovalnemu delu na Univerzi  in odličnih znanstvenih dosežkih.«

Prorektor Univerze v Ljubljani za znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Martin Čopič je še posebej izpostavil uspeh prof. dr. Tomaža Prosena s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je uspel pridobiti projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskave na področju teoretične kvantne fizike v višini dveh milijonov evrov za obdobje petih let. »To je šele drugi ERC projekt na Univerzi v Ljubljani, prvi v kategoriji naprednih projektov in tretji v Sloveniji nasploh. A vsega trije projekti ERC v Sloveniji so premalo. ERC je od leta 2007 do danes podprl blizu osem tisoč projektov. Na osnovi primerjave števila raziskovalcev v Evropski uniji in Sloveniji bi jih morali imeti precej več, vsaj 15 do dvajset. Toliko bi jih imeli tudi, če bi bili slovenski predlogi tako uspešni kot drugi, saj jih je bilo v tem obdobju preko 150.« Smo odlični, a lahko bi bili še boljši, je poudaril prof. Čopič. Kot razloge za neuspešne prijave na razpise ERC je navedel predvsem preskromna sredstva za znanost. »Pomemben vpliv  ima tudi sistem vrednotenja znanstvenih rezultatov. Slabost vrednotenja je prednost količine pred odličnostjo. Na primer: dve ali tri povprečne objave lahko pomembno prispevajo pri napredovanju avtorja napram eni odlični objavi, čeprav je za prve potrebno le nekaj mesecev dela, za drugo pa poleg izjemne inovativnosti še leta znanja. Izboljšanje tega stanja lahko pričakujemo šele ob spremembi vrednotenja znanstvenih rezultatov,« je dejal.

Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani je pri izboru desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov, ki Univerzo v Ljubljani uvrščajo v vrh svetovne znanosti, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe.

Deset najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016:

Sorodstvena diskriminacija pri bakterijah

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Polonca Štefanič, Barbara Kraigher, Ines Mandić-Mulec ter sodelavca z Univerze Harvard Nick Lyons in Roberto Kolter

Investicije v energetsko učinkovitost

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORICE: Nevenka Hrovatin, Nives Dolšak, Jelena Zorić

Spremljanje razvoja in zdravljenja možganskih bolezni

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

AVTOR: Žiga Špiclin

Novi zaviralci imunoproteasoma

Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Izidor Sosič, Martina Gobec, Boris Brus, Damijan Knez, Matej Živec, Aleš Obreza,
Irena Mlinarič-Raščan, Stanislav Gobec in sodelavci s Kemijskega inštituta Janez Konc, Samo Lešnik, Mitja Ogrizek, Inštituta Jožef Stefan Dušan Žigon ter Univerze na Primorskem Dušanka Janežič

Novi Co-MoSx katalizatorji

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Boštjan Genorio

Matematična fizika kvantnega transporta

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tomaž Prosen

Model za simulacijo pogonskih sistemov vozil

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tomaž Katrašnik

Povezava med virusom Zika in mikrocefalijo

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTOR: Tatjana Avšič Županc, Miša Korva, Mara Popović, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Alenka Vizjak, Jože Pižem, Miroslav Petrovec

Večfunkcionalni obstojni sol-gel

Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJI: Jelena Vasiljević, Danaja Štular, Brigita Tomšič, Jožef Medved, Barbara Simončič
in sodelavci s Kemijskega inštituta Milena Zorko, Ivan Jerman, Boris Orel

Razvoj vranice

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

AVTORJA: Gregor Majdič, Katja Kozinc

Predstavitev najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016 si oglejte v posebni knjižici v priponki. Na spletni strani Univerze bo objavljena tudi dodatna video vsebina dosežkov.

Z današnjim dnem se začenja smučarska sezona na številnih smučiščih po Sloveniji. Med temi pa z novostjo v ponudbi izstopatasmučišči Kope in Kranjska Gora. Kot prvi sta namreč podprli možnost mobilnega plačevanja s Hal mBills.

Denarnica je predmet, ki ga imamo večino časa s sabo, a nas kdaj zato celo ovira – in malokdaj bolj, kot med brezskrbnim vijuganjem po zasneženih strminah. Vsi poznamo občutek, ko med smučanjem na vsake toliko podzavestno preverjamo, če je denarnica še v žepu in je nismo zgubili. Pa razmišljanje, če imamo pri sebi dovolj gotovine in skrb, če moramo iskati bankomat sredi belih gora. Kaj šele, če morda vmes na snegu pademo in se nam bankovci v žepu morda zmočijo. Denarnica vsekakor ni idealna spremljevalka za zimske športe.

Ali pa raje recimo, da ni bila, dokler ni bila mobilna. S Hal mBills ste skrbi rešeni. Ko se odpravite na smučarski dan na Kope, lahko denarnico za cel dan pustite kar v avtomobilu. Vozovnice kupite preprosto s telefonom in že ste pripravljeni na prvi spust. Ko se utrudite, pa si lahko privoščite kavico v Lukovem domu, enolončnico v restavraciji Kope in vročo čokolado v Grmovškovem domu – ter vsa plačila opravite s Hal mBills. Če se na poti domov radi ustavite v Gostišču Aerodrom ali restavraciji Paradiso za popoln zaključek smučarskega dne, boste tudi tam lahko vse plačali mobilno.

Na smučišču v Kranjski Gori je izkušnja podobna, številne koče in lokali ob smučišču že ponujajo enostavno plačevanje s Hal mBills. Bedančev dom, bife Velika dolina, Vitranc bar, hotel in restavracija Skipass so le nekateri izmed priljubljenih ponudnikov.

Vsem želimo to zimo veliko idiličnih sončnih smučarskih dni z obilico snega in veselja. In kadar si privoščite zimski izlet, ni prav, da bi vam skrbi povzročalo iskanje gotovine po žepih. Zato naj bo del priprave pred smučanjem še prenos Hal mBills na telefon. Napolnite si svojo mobilno denarnico in nato uživajte brez skrbi.