Razlike med javorjem in lipo

Kanada je uradno pod vladavino britanske monarhije, in zdi se, da so svojo družbo ustvarili premišljeno, jemaje dobre lastnosti britanske in ameriške kulture, ter dodajoč svoj nacionalni karakter.

Kanada – družbeni sistem

Povprečno več kot vzorno obnašanje svojih državljanov so dosegli in ga vzdržujejo z zgoraj omenjeno premišljenostjo in delom v skladu s tem razmišljanjem: prijaznost in poštenost nista samo predmet vzgoje družine, ampak sta dejansko del izobraževanja v splošnem šolskem sistemu. Kanada ima po Veliki Britaniji občutek za tradicijo, z ZDA pa si delita težnjo po napredku in popularno kulturo. Kakšno je drugo ime za Kanadčana? Sofisticiran Američan, je šala, ki nosi dovolj resnice o razliki med sosedskima narodoma. Kanada je kot država strožja do svojih državljanov, ali če hočete, manj svobodna. V Kanadi si ne morete za »Jebemtiš, ‘mamo pouhn črnih … mhmmm … medvedov ukol bajte!« priskrbeti polavtomatsko orožje, in ja, potrebno je plačevati višje davke za javno zdravstvo in šolstvo. A uganite, kaj: v novicah so o prvem uboju s strelnim orožjem v območju mesta Toronto (2,5 milijona prebivalcev) v koledarskem letu poročali šele sredi februarja; do takrat ni bilo niti enega zločina tega tipa. Zdravstveni sistem je javen in zares služi vsem Kanadčanom. In končno, izobraževalne ustanove so kvalitetne v vseh namenih izobraževanja in čeprav so fakultete plačljive, so cenovno dostopnejše kot ameriške, predvsem pa Kanada kot država pomaga študentom s ponudbo posojila z izredno nizko obrestno mero. Ko tako Kanadčani gledajo Američane, kako večkrat zaničujejo svoje južne sosede, jim s tišjim glasom govorijo: Vsak ima svojo Mehiko …

 

Ena izmed izvrstnih lastnosti kanadske družbe je njen sistem dela, služb. Kanada ne pozna študentskega dela, in verjemite, to je prednost za vse Kanadčane. Država ponuja dva načina dela: polni delovni čas in delni delovni čas; večina ljudi želi seveda delati polni čas, a delni delovni čas pride močno prav študentom in vsem, ki si želijo več prostega časa. In glede na lastno izkušnjo vam lahko zagotovim, da tudi s službo z delnim delovnim časom lahko preživite, če pa služba ni iz najnižjega razreda (mi, pomivalci posod roke gor!), lahko živite prav lepo življenje. Manko študentskega dela pa pride prav tudi ravnokar bivšim študentom, ki imajo tako na razpolago veliko več služb in jim dela res ni težko najti (v Sloveniji je seveda trg dela za diplomanta zmanjšan za vsa študentska dela). In nadalje, ta odsotnost študentskega tipa dela koristi tudi družbi: ali si študent ali ne, zahteva se popolnoma isto opravljeno delo (priznajmo, vsi slovenski študentje smo že kdaj s šefom igrali igro Ne moreš me tako slabo plačati, kakor jaz lahko slabo delam). Če se za trenutek med dobrimi lastnostmi ustavimo pri osamljeni slabi, moramo izjasniti, da je slovenski sistem časa dela 7-15 veliko boljši od kanadskega 9-17, saj naš omogoča veliko več kvalitetnega prostega časa, tudi za bližnje, katere Slovenci cenimo bolj visoko. Nazaj k prednostim ubrisancev na hokej, pozabite slovensko socialno pomoč države, Kanada pomaga svojim državljanom, ki zaslužijo manj, z močno nizkimi davki. Iz lastne izkušnje: s službo delnega delovnega časa sem od 240 kanadskih dolarjev tedenske plače dobil v žep 228 dolarjev – država mi je vzela vsega 5% plače. Zelo všečen element za konec: testi za zaposlitev. Predstavljajte si, da bi na internetnem portalu za iskanje služb ob prijavi na delovno mesto morali rešiti test, s katerim preverijo, ali ste pravi za službo. Seveda ne gre za končni izbor, a odstrani plevel in pripomore k besedam Adijo, nepotizem!.

 

Lepota, prosto po Kanadi

Zanimiva razlika med državama je tudi kanadsko dojemanje alkohola: zavedajoč se negativnosti, ki jih prinaša, je omejen z dvema strogima ukrepoma: ni prisotnosti v običajni trgovini, kupi se ga lahko le v izključno alkoholu namenjenih prodajalnah (večina v lasti kanadske države – prihodek, ki se vrača med državljane): v zvezni državi Ontario LCBO in Beer Store (če kdaj po naključju ne dobite Laškega piva v slovenskem baru, stopite v naslednjo trgovino). Druga omejitev je prenehanje točenja alkohola ob 2. uri zjutraj – ni važno, kje ste (bar, restavracija, klub, hotel, na delovnem mestu …), od te ure dalje vam ne smejo postreči alkohola. Naslednja večja razlika med Slovenijo in ljubitelji javorjevega sirupa je prijaznost. Slovenci nismo najbolj nesramen narod na svetu (no, smo, če Hrvati slučajno rečejo, da so oni), a Kanadčani so na najvišjem nivoju. Ne gre za navidezno vljudnost: Kanadčani so ljudje, ki se javijo, ko vam pri blagajni, pred njimi v vrsti, zmanjka drobiža. Ko se preselite v novo stanovanje, vam gre v nasprotni sobi živeči cimer razkazati okolico. Potiskajo sodelavce, prijatelje, bližnje navzgor, ne samo s spodbudo, ampak dejansko pošiljajo vaše življenjepise pomembnim prijateljem.

 

‘Slika, vredna tisoč (grdih) besed', Kanadčani so brez argumentov, ko jim stara celina vrže naprej manjši občutek za estetiko: Evropa je s svojo slikovno umetnostjo (slike kanadskih avtorjev 18. stoletja o življenju tamkajšnjih Indijancev bi lahko brez slabe vesti podpisali Monet, starost 5), arhitekturo, tako mest (pravokotna postavitev ulic je resda koristna za orientacijo, toda mesto naredi dolgočasno in pusto, kot peta sezona Seksa v mestu, khm, tretjega Rambota!) kot tudi posameznih zgradb (stolpnice v Torontu so najbrž naredili tako, da so na tla narisali pravokotnik, ga povlekli iz tal v nebo, ter nekam na pročelje nastavili sijoč napis ‘Bank of Tralala') in splošnim občutkom za modo (v prostorih kot je Kanada povprečni evropejec ugotovi, da ima vsaj osnovno znanje o oblačilih) drug svet napram Kanadi.

 

A nekaterim smešnim slabostim navkljub je zemlja ‘–A bi rad pak v glavo?! –Hvala!' prostor izjemnega družbenega sistema, katerega pozitivne lastnosti bi bilo vredno prekopirati v slovenski prostor. Čeravno se naši politiki neradi učijo pozitivnih praks drugih držav, je rešitev enostavna: vse, kar moramo narediti, je, da ta sistem poimenujemo Diplomska naloga. Slovenski politiki bodo kopirali kot nori …

Štoparka

Zgodaj zjutraj sem vstala, se uredila in odhitela na pomemben sestanek.

Še predno se je dan dobro začel, so se že začele pojavljati težave. Usedla sem se v avto in kot zanalašč ni in ni hotel vžgati. Brez opozorila me je avto pustil na cedilu, meni pa se je grozno mudilo v Ljubljano na sestanek. Po nekaj opravljenih klicih in spoznanju, da so vsi znanci v službi in mi ne morejo posoditi avta, sem se odločila, da uporabim dobri stari štop.

Stekla sem na drugo stran ceste, kjer ponavadi stojijo štoparji. Postavila sem se ob rob pločnika in začela štopati. Promet je bil precej gost, saj so se ljudje odpravljali v službo. Po nekaj minutah mi je ustavil prijazen moški. Pravzaprav je bil več kot prijazen. Prijazen, visoke postave, izoblikovanega telesa in magičnega nasmeha, ki me je v trenutku očaral. Hitro sva se ujela in v slabi uri vožnje že zanetila iskrico. Žal se je njemu mudilo v službo, sama pa sem imela sestanek, ki ga, zahvaljujoč njemu, nisem zamudila. Pripravljen je bil prevoziti nekaj ulic več, kot bi jih sicer, in me odložiti ravno pred vhodom stavbe, v kateri sem bila dogovorjena. Prijazno sem se mu zahvalila in odšla na sestanek. Seveda, pa to ni bilo konec najinega srečanja. Izmenjala sva si telefonski številki in se dogovorila, da me po koncu službe pobere in odpelje domov. Sestanka je bilo po nekaj urah konec. Odšla sem v bližnjo kavarno, si naročila kavo in ga počakala. Najprej je prisedel in si tudi sam naročil kavo. Po kar dolgem klepetu in nekaj spitih pijačah sva počasi odšla proti domačemu kraju. Usedla sva se v avto in se odpeljala. Že zjutraj med vožnjo je bilo veliko namigovanja na perverznost in na privlačnost, ki sva jo čutila drug do drugega. Ravno tako je bilo veliko namigov in zapeljivih nasmehov tudi na pijači, ki je trajala precej dolgo. Čisto neopazno je med pitjem kave sem in tja s svojo nogo oplazil mojo, njegove dlani pa so se nekajkrat dotaknile mojih. Takoj sem si želela, da bi se me dotikal še kje drugje. Zame nedolžno božanje po rokah enostavno ni dovolj. Med sedenjem na udobnem sedežu avtomobila sem si privzdignila krilo in mu očitno nakazala, da si ga želim. Na križišču, kjer je bila rdeča luč, me je premeril z očmi in si ogledal samostoječe nogavice, ki so se nagajivo videle izpod privzdignjenega krila. Zajel je sapo in z očmi in s čarobnim nasmehom nakazal, da ga to vzburja. Izmenjala sva si še nekaj opolzkosti, nato pa je kar prešel k dejanjem. Nežno me je začel gladiti po kolenu. Z dlanjo je polzel čedalje višje in njegovi stiski dlani so bili vse močnejši. Tu in tam je prenehal, saj sva se takrat še vedno vozila po mestu in je moral upravljati z avtom. Zgrabil me je za krilo in mi ga odmaknil višje. Izpod njega je pogledal hribček, ki je bil prekrit s čisto prosojnimi rdečimi hlačkami. Ni se dolgo obotavljal. S prsti je najprej nežno spolzel čez hribček. Nekaj časa ga je nežno božal, potem pa je postajal vse bolj grob. Čutila sem, da je moja muca že čisto mokra. V trebuhu me je začelo zvijati od želje po seksu z njim. S prstom je zgrabil rdeče hlačke in jih odmaknil na stran. Obrnila sem se nekoliko bolj proti njemu in uživala v njegovem igranju. Najprej me je le dražil po ščegetavčku. Začel je s tako hitrimi in z močnimi gibi, da so bili užitki že na vrhuncu in sem glasno stokala. S prstom je spolzel okrog mojega ščegetavčka, nato pa čedalje nižje in začutila sem, kako mi ga je porinil v vlažno muco. Najprej s počasnimi nežnimi gibi, potem pa je začel z grobim zadovoljevanjem. Kasneje je uporabil dva prsta in užitek je postajal večji in še kasneje tri prste. Telo mi je drhtelo od užitka in od adrenalina, ki mi je tekel po žilah zaradi obilice ljudi, ki je hodila po mestu, on pa me je v avtu na skrivaj noro obdeloval. Spet sva se ustavila na semaforju. Za nekaj sekund je spustil volan in se posvetil samo meni. Grobo in močno me je zadovoljeval s svojo močno roko. Čutila sem, kako njegovi prsti prodirajo v mokro muco. Z drugo roko pa mi je dražil ščegetavček. Glasno sem vzdihovala in čutila, da mi prihaja. Rotila sem ga, da ne neha. Želela sem si priti do konca. Tik preden mi je prišlo se je na semaforju prižgala zelena luč. To sva vedela po živčnem pritiskanju na trobljo, ki ga je izvajal voznik za nama. Rotila sem ga, naj ne neha. Samo še sekundo, še malo, sem si mislila in prišlo mi je. Z drhtečim telesom sem obsedela na sovoznikovem sedežu, on pa je hitro speljal. Po nekaj trenutkih sem prišla k sebi, si z vlažnimi robčki obrisala mokro muco, si poravnala oblačila in si mislila, da mu ne smem ostati dolžna. Takoj sem mu odpela hlače in ga zgrabila za njegovega nabreklega tiča. Bil je tako velik in debel. Pokončno je gledal iz hlač in kar vabil po tem, da ga dam v usta. Začela sem ga zadovoljevati. Z rokami, z usti, z vsemi tehnikami, ki jih poznam. Zelo težko je vozil. Ko je stvar prihajala h koncu, ni mogel več upravljati z avtom, zato je nemudoma ustavil na avtobusni postaji ob cesti. Na srečo sva bila že toliko ven iz mesta, da ni bilo ljudi. Naslonil se je na sedež in užival do konca. Hitro mu je prišlo in drug drugemu sva se nagajivo nasmehnila. Odšla sva proti domu in se seveda dogovorila še za eno srečanje, da se lotiva še tistega pravega seksa.

Vstopi v cirkus komuniciranja!

Člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi letos pripravljajo že sedmi PR teater. Gre za enodnevno študentsko konferenco, ki bo 15. novembra 2016 na Fakulteti za družbene vede.

S PR teatrom želijo študentom ponuditi dodatno znanje o praktičnih primerih in najnovejših trendih na področju odnosov z javnostmi. Program vključuje predavanja, delavnice in okrogle mize, ki jih izvedejo priznani slovenski ter tuji predavatelji. Z udeležbo na konferenci obiskovalci dobijo znanje, ki tudi povečuje njihovo konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve. Obenem udeleženci pridobijo nove ideje in poznanstva, ki so danes ključna za uspešno poslovno pot.

Kot vsako leto bodo tudi letos pripravili pester program. Tokrat so si dovolili, da preizkusijo nekaj novega, drznega in malo drugačnega – vstopili bodo v cirkus komuniciranja.

Pridi tudi ti in vstopi v cirkus komuniciranja!

 

Več na facebook.com/prteater,  instagram.com/pr_teater in twitter.com/PRteater ter na spletni stran www.pr-teater.si. 

Čiliada 2016 – Festival čilija in pekoče kuhinje

Začetek razstavno-prodajnega programa na Manziolijevem trgu je predviden ob 10.00. Predstavili se bodo številni slovenski in tuji pridelovalci in predelovalci čilijev z bogato ponudbo pekočih dobrot s poudarkom na pekočih omakah.

KULINARIČNI KOTIČEK

Vzdolž Ljubljanske ulice bo od 14. ure dalje potekalo tekmovanje v kuhanju pekočih specialitet, ki jih bodo kuharji ponudili tudi v pokušino obiskovalcem.

SPREMLJEVALNI PROGRAM

– Poskrbljeno bo za dobro glasbo, ki jo bo po prizorišču širil TRIO TURN

– O pekočih paprikah in njihovih blagodejnih učinkih na zdravje in počutje bo spregovoril gost-strokovnjak

– Nalogo gašenja žeje bosta prevzeli dve odlični mikropivovarski ekipi KABINET (Srbija) in SAN NICOLO’ (Ankaran)

Org.: Gorki Chili, CKŠP Izola, Društvo Izolani

Vabljeni, vstopnine ni!

http://center-izola.si/dogodki-in-prireditve/ciliada-2016

Mimo gneče do subvencionirane študentske prehrane

Na točkah SŠP, ki jih pokriva ŠOUM, bo od 19. septembra dalje še na dodatnih točkah možen vpis v sistem za koriščenje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) oziroma podaljšanje za študijsko leto 2016/17.

Če že imate urejen vpis na izobraževalni ustanovi, je priporočljivo, da to izkoristite in se v sistem vpišete čim prej, še preden nastane gneča na vpisnih mestih. Poleg tega bodo v času vpisa točke SŠP tudi na nekaterih študentskih klubih po vsej Sloveniji in ne le v univerzitetnih mestih. Podatke o odpiralnem času točk SŠP najdete na spletni strani Študentske prehrane pod zavihkom točke SŠP.

Vpis oziroma podaljšanje v sistem subvencionirane študentske prehrane, lahko od 19. 9. naprej uredite na naslednjih lokacijah, ki jih pokriva ŠOUM:

  • MARIBOR: Gosposvetska cesta 86 (stalna točka SŠP)
  • MARIBOR: Gregorčičeva 17
  • KRANJ: Kidričeva 55a (stalna točka SŠP)
  • CELJE: Mariborska cesta 2 (stalna točka SŠP)
  • MURSKA SOBOTA: Zvezna ulica 10
  • VELENJE: Šaleška cesta 3

Od 26. 9. bo v Mariboru začasna točka odprta tudi v Kavarni Štuk.

S 1. 10. 2016 bo vsem študentom, ki ne bodo izkazovali upravičenosti do subvencij za naslednje obdobje, onemogočeno koriščenje subvencije, dokler ne bodo ponovno potrdili statusa študenta. Ker sistem deluje avtomatsko, ne bo možno koriščenje subvencij, tudi tistih, ki vam bi morebiti še ostale neizkoriščene iz preteklih mesecev. Te boste lahko koristili šele, ko boste uredili ponovno aktivacijo statusa z ustreznimi dokumenti.

Postopek prijave najdete na spletni strani www.studentska-prehrana.si v elektronski brošuri najpogostejša vprašanja študentov.

Da bi se izognili gneči in nepotrebnemu čakanju, vam še enkrat priporočamo, da se v sistem za novo študijsko leto vpišete čim prej in da uporabite začasne točke ter s tem razbremenite stalne lokacije SŠP.

Frivolus išče ulične umetnike!

Na Obalo prvič prihaja Frivolus – festival uličnih umetnikov, ki bo začaral Koper. Tridnevni festival bo potekal od 14. do 16. oktobra in bo povsem brezplačen ter namenjen širši javnosti, od najmlajših do najstarejših, od domačih do tujih obiskovalcev. Festival bo gostil klovne, žonglerje, čarovnike, akrobate, iluzioniste in še in še… Piko na i bo čarobnemu popotovanju dala simfonija uličnih glasbenikov, ki bo skozi vse tri dni zabavala in bogatila koprske ulice.

Ja, iščemo prav tebe! Umetniško dušo, ki ima drugačen pogled na svet. Dušo, ki zna čarati, zabavati, igrati, plesati, peti, hoditi po vrvi, bruhati ogenj, dušo, ki izvaja akrobacije na trapezu, ki se igra z baloni in jih spremeni v bitja…

Festival bo potekal od 10. do 22. ure in bo tematsko razdeljen v tri programske sklope, in sicer bo dopoldanski čas namenjen predstavam za otroke in otroškim delavnicam, tekom dneva bodo potekale raznolike aktivnosti po glavnih ulicah Kopra, večerni čas pa bo namenjen predstavam za odrasle obiskovalce.

Razpis je namenjen slovenskim in tujim umetnikom ter izvajalcem, ki želijo obogatiti program festivala tekom dneva, zato vabljeni vsi, ki bi vas sodelovanje na festivalu zanimalo. Prijavljenim nudimo povračilo stroškov prevoza, hrano in prenočišče. Rok za prijavo je petek, 30.september 2016.

Pridi in postani del naše ulične zgodbe.

Prijavnico v slovenskem, italijanskem ter angleškem jeziku in vsa nadaljnja navodila najdete v spodnji priponkah.

PRILOGE:

Jezikovni tečaji za socialno ogrožene študente

Namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov. Znanje tujih jezikov je danes kompetenca, ki naj bi je bili vešči vsi študentje, ne glede na smer študija. Ker pa si žal jezikovnih tečajev vsi ne morejo privoščiti, objavlja Fundacija Študentski tolar Četrti razpis v letu 2016 za subvencionirane jezikovne tečaje za študente v stiski. Razpis je objavljen na spletni strani www.studentski-tolar.si.

 

S četrtim letošnjim razpisom bo Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, omogočila subvencioniran jezikovni tečaj 70 študentom članic ŠOU v Ljubljani z doplačilom študenta po ceni 30 €. Jezikovne tečaje izvaja Zavod ŠOLT, študent pa si lahko sam izbere, kateri tečaj bi želel obiskovati – teh je preko 30. Jezikovni tečaji se bodo pričeli izvajali 10. oktobra, študenti pa se na tečaje, kot tudi na razpis, že lahko prijavijo.

 

Razpis traja najdlje do 7. oktobra oz. do porabe sredstev. Študentom svetujemo, da se na razpis prijavijo čim prej, saj bo možnost teh subvencioniranih tečajev pridobilo prvih 70 študentov, ki bodo ustrezali merilom razpisa.

 

Na naši spletni strani lahko preverite, kakšno pomoč ponujamo, kdaj in kako lahko študentje za pomoč zaprosijo ter kdo vse prispeva sredstva za pomoč socialno šibkim študentom.

 

Damjan Vinko, predsednik Fundacije Študentski tolar: »Znanje tujih jezikov je dandanes kompetenca, ki je morajo biti vešči vsi študenti, ne glede na smer študija. Ker pa si učenja jezikov žal vsi ne morejo privoščiti, že več let v Fundaciji Študentski tolar izvajamo programe subvencioniranih jezikovnih tečajev. V letu 2016 bomo preko petih razpisov te tečaje omogočili 250 študentom, kar je največ doslej.

 

Izvajamo pa tudi subvencionirane športne programe in strokovne tečaje ter psihološke pomoči. Za študente je zelo aktualno tudi brezplačno lektoriranje in tiskanje njihovih zaključnih študijskih del. Na vse omenjene pomoči se študenti tudi že lahko prijavijo. Naša glavna dejavnost pa je dodeljevanje denarnih pomoči tistim študentom, ki so za dostojno življenje pomoči najbolj potrebni.«

Trinajstič smo rolali po mariborskih ulicah

Zdrava zabava (Univerzitetna športna zveza Maribor) v sodelovanju z Mestno občino Maribor (Medobčinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanje narave) je danes pripravila trinajsto brezplačno športno-zabavno prireditev ZZrolano mesto, ki poteka v okviru Evropskega tedna mobilnosti.

 

Gre za zanimiv in privlačen dogodek, parado rolanja za glasbenim tovornjakom po mestnih ulicah, ki so v ta namen zaprte za promet.  Vodja prireditve Klemen Tasič iz Zdrave zabave je povedal, da se je »letošnjega dogodka udeležilo okoli 500 ljubiteljev rolanja, kotalkanja in drugih koles in koleščk.« Organizatorji so sicer zbirali prijave, ki jih je bilo nekoliko manj. »Ljudje se namreč paradi pridružujejo kar po trasi,« je še dodal Tasič.

 

Sprememba od lani je bila lokacija dogodka, ki se je letos selila nazaj na Trg svobode. Tam je bil tudi start in cilj same parade. Organizatorji so zbirali prijave od 15. ure naprej, do starta je potekala animacija za otroke na rolerjih pod okriljem Gibalnice Hop hop. Parada se je podala na približno 11 kilometrsko pot po Mariboru ob 16. uri. Tudi letos se je poleg rolerjev parade udeležilo kar nekaj kolesarjev in skejterjev. »Skoraj 11 kilometrov dolgo progo smo premagali v slabi uri in pol,« je povedal Tasič. Na progi zagotovo ni bilo dolgčas, saj je pred karavano vozil tovornjak, na katerem je DJ skrbel za odlično glasbo, animator pa je motiviral udeležence, da so dobre volje prirolali do cilja.  Po prihodu na cilj so organizatorji med prijavljenimi izžrebali 2 x 5-tedenski Bodifit paket preoblikovanja, nagrajena pa sta bila tudi najstarejši, ki jih ima 60 ter najmlajši udeleženec, ki še ni napolnil 3 leta.

 

Proga ZZrolanega mesta je dolga približno 11 kilometrov:  Trg svobode – Prešernova – Razlagova – Krekova – Strossmayerjeva – Mladinska ulica – Vrbanska – Turnerjeva – Gosposvetska  -Strossmayerjeva – Koroška – Glavni trg (krožišče)- Glavni most – Trg revolucije – Pobreška –  Čufarjeva – Zrkovska – Ulica Veljka Vlahoviča – Čufarjeva – Zrkovska – Pobreška – dvoetažni most –  Oreško nabrežje –  Ulica Kneza Koclja – Mlinska ulica (krožišče) – Partizanska – Trg svobode

Zgoraj omenjene ulice so bile v ta namen tudi kratkotrajno zaprte za promet.

Mednarodno usposabljanje v okviru programa Erasmus + v Bovcu

V Popotniškem združenju Slovenije so ponosni, da je Nacionalna agencija MOVIT odobrila projekt z naslovom “Napiši projekt in izboljšaj svoje kompetence”.

 

Projekt, ki se bo odvijal v Bovcu med 24. marcem in 2. aprilom, bo 24 udeležencem iz Slovenije, Italije, Španije, Romunije, Poljske, Bolgarije in Litve omogočil pridobitev novih kompetenc in jih usposobil za pripravo projektov v okviru programa Erasmus +.

 

Pomen projekta za udeležence in tiste, katerim bodo usposobljeni udeleženci predstavili pridobljena znanja, je večplasten, v pet točk pa lahko strnemo ključne cilje:

 

1. Dvig kompetenc s področja pisanja in priprave projektov v okviru programa Erasmus +,

2. Razviti sposobnosti za ugotavljanje in analizo potreb mladih,

3. Razviti veščine za motivacijo mladih pri pisanju in izvajanju projektov v okviru Erasmus +

4. Dvig samozavesti štiriindvajsetim mladinskim delavcem za pisanje in implementacijo  mladinskih projektov v njihovem okolju in

5. Pripraviti brošuro in e-brošuro z navodili kako pripravljati Evropske mladinske projekte in kako motivirati vključenost mladih v te aktivnosti.

 

Prenos pridobljenega znanja različnim skupinam mladim bodo udeleženci izvajali v svojih okoljih, prvič pa bomo to izvedli že med samim projektom, ko bomo možnosti izvajanja projektov v okviru programa Erasmus + predstavili dijakom v Postojni predvidoma 31. marca. 

September bo v znamenju rocka

Rockeriada je sklop novih koncertnih dogodkov, katerih namen je zbiranje denarja za fanta, ki prihaja iz Nove Gorice. Rockeriada mu bo pomagala do novih ortopedskih pripomočkov (noge).

5. Rockeriada se bo odvila v petek, 23. 9. 2016 v Orto baru v Ljubljani. Na njej se bodo zvrstile štiri skupine, in sicer: BANDITI, SKALP, THE STICKY LICKS, TRAINBOX in TILEN FORTUNA. Vstopnina v Orto bar bo štela 5 €. Za vse rock navdušence iz drugih krajev, pa se bosta po Sloveniji odvili še dve Rockeriadi; ena v baru KAOS (16. septembra) ter druga v Jazz klubu v Mariboru (29. oktober). Spremljaj pa tudi naš Facebook profil, kjer se obeta prijetno rockersko presenečenje.

Več informacij: http://gig.si/rockeriada-2016/